V skrbi za varnost občank, občanov in vseh obiskovalcev Bleda, ter zaradi zagotavljanja nemotenega gibanja na javnih cestah, želimo ponovno opozoriti na pomemben dejavnik, ki vpliva na celotno skupnost. Zaradi varnosti ljudi, premoženja, zagotavljanja varnosti v prometu ter lažjega dostopa intervencijskih vozil je nujno, da so obcestni pasovi brez ovir, kot so drevje in grmovje. Opozarjamo tudi na obvezno obrezovanje in vzdrževanje živih mej, grmičevja in ostale vegetacije na površinah ob cestišču ter javnih poteh tako, da sta zagotovljena preglednost ceste in prost profil ceste, ter da je prometna signalizacija vidna in dostopna. Prav tako je treba obrezati vegetacijo ob pločnikih, saj ta velikokrat zaradi razraščenosti ovira varnost pešcev in drugih udeležencev v prometu.
Bližajo se poletni meseci, ko se nevarnost pojava hudih neurij z močnim vetrom poveča. Vljudno pozivamo lastnike zemljišč, da v okviru svojih zmožnosti in odgovornosti pristopijo k odstranitvi drevja in grmovja, ki bi lahko padla na javne poti, povzročila škodo na premoženju ter ovirala prehod naših cest. To je ključnega pomena za nemoteno gibanje vozil ter za zagotovitev varnosti vseh udeležencev v prometu.
Katera drevesa so najmanj statično stabilna?
1. Drevesa, ki so slabo vitalna ali že suha drevesa. Na Bledu raste zelo veliko brestov in velikih jesenov. Obe drevesni vrsti sta zaradi "holandske bolezni" in "jesenovega ožiga" skoraj obsojeni na izginotje.
Slika 1: Padlo drevo velikega jesena zaradi odmrtja korenin kot posledice okužbe z jesenovim ožigom.
2. Nepravilno obrezana drevesa. Če lastnik ugotovi, da je posadil drevo, ki mu že čez nekaj let primanjkuje rastnega prostora, običajno predolgo čaka, potem pa drevo naenkrat premočno nestrokovno obreže (obglavi). Drevo velikih ran ne more več zaceliti in na njihovem mestu se začne razkroj tkiva in z njim propadanje drevesa (Slika 2).
Slika 2: Prevelike rane (s premerom > 8 cm) se predvsem pri listavcih z mehkim lesom (lipa, pipovec, breza, itd.) slabo ali pa sploh ne zacelijo, lesno tkivo pa začne hitro propadati. Nadomestni poganjki so na razkrajajoče tkivo slabo pritrjeni in s tem zelo občutljivi na težak sneg oz. močnejši veter.
3. Drevesa z izrazito nesimetričnimi koreninami ali krošnjami. Taka drevesa se običajno razvijejo neposredno ob infrastrukturnih vodih, preblizu stavb ali asfalta. Na gozdnem robu se taka drevesa pojavljajo tik ob brežinah prometnic.
Če ste glede svojega rastlinja v dvomih, se lahko za strokovni nasvet obrnete tudi na Komisijo za urejanje zelenih površin v Občini Bled ali direktno na dr. Jana Bizjaka z Infrastrukture Bled. Komisija je v svoji zasnovi posvetovalni organ, ki opravlja oglede drevja na pozive lastnikov in le tem pomaga z nasveti glede nege/odstranitve/ponovne zasaditve drevja. Vloge za oglede se zbirajo na Občini Bled na e-naslovu obcina@bled.si
S spoštovanjem
Občina Bled
