Za uvod nekaj malega zgodovine. Drsanje ima na Bledu dolgo tradicijo. Blejsko jezero je v preteklosti, ko so si letni časi z vremenskimi značilnostmi sledili po koledarju, zamrznilo vsako zimo. Bilo je v 50. in 60. letih  prejšnjega stoletja; v decembru smo bili otroci veseli vsakega dne, ko se je temperatura tudi podnevi spustila na okoli 4o C  pod ničlo – to je obetalo, da bomo januarja, ki je sledil, včasih celo še v februarju,  lahko uživali v športih na zaledeneli jezerski površini. Bila je zastonjska naravna danost. V kasnejših obdobjih, vse do današnjih dni, je pozimi zamrznjeno jezero postalo redkost. Zaradi neodgovornega in nepremišljenega poseganja v naravo in okolje smo ljudje sprožili procese, ki neustavljivo spreminjajo klimo. Tradicija sicer zimskih športov, vezanih na zaledenele površine jezera, se je ohranila z umikom v pokrite prostore. Začetkom 70. let se je na pobudo takratnega Turističnega društva Bled začela gradnja “ledene dvorane“, ki je bila zaključena koncem 70. let. Prvotno zimska športna zvrst, odvisna od naravnih danosti, je z umikom v pokrite prostore - v umetno okolje - omogočila aktivnosti na ledu skozi vse leto, seveda proti plačilu. Umetno drsališče pač povzroča stroške pa tudi negativne vplive na okolje.

Ledena dvorana, športna dvorana, večnamenska dvorana, večnamenska ledena dvorana ...

Skozi desetletja obstoja smo stavbo, v kateri se nahaja drsališče, različno poimenovali.  Leta 2002, ko je bila na Bledu šahovska olimpijada, je bila stavba povečana in opremljena za potrebe večnamenske dvorane, čemur služi še danes. Stavba je v lasti občine, z njo upravlja podjetje Infrastruktura d.o.o. Bled. Zajeta je v turistični infrastrukturi. Toda koliko turistov koristi drsališče? Glede na dejansko rabo, uporabniki in najemniki so v glavnini športna društva, bi morali govoriti o športni infrastrukturi. 

Že dlje časa je bilo znano, da drsališče kaže znake tehnične utrujenosti in starosti. Najkasneje po poletju 2021, ko se je zgodil pok drsališča, bi občina kot lastnica morala izvesti javno debato o tem, ali obstaja interes lokalne skupnosti, da se objekt ohrani in prenovi ali obstajajo tudi druge alternative – bolj gospodarne in trajnostne. 

Ko se je pred  petdesetimi leti gradilo ledeno dvorano nihče ni niti pomislil, da bi bilo umetno drsališče pol stoletja kasneje lahko predmet kritičnega razmišljanja o upravičenosti / primernosti njegove ohranitve in obnove. 

Javni interes – javna korist

Gre za investicijo takega finančnega obsega, da bi odločitev morali sprejemati ob tehtanju javnega interesa in javne koristi. Gre za vprašanje nuje drsališča oziroma, ali je dvom o potrebnosti drsališča legitimen? Ali je ohranjanje obstoječega drsališča sploh v javnem interesu, saj je v pretežni meri namenjeno zasebnim interesom rekreativcev in celo profesionalnemu športu. 

Župan A. Mežan je zavzel stališče, da je investicija v obnovo drsališča “neizbežna, če želimo ohraniti cca. dvesto petdeset mladih športno aktivnih in če želimo ohranjati ledeno ploskev za rekreacijo ter profesionalni šport“ (rubrika Županova beseda, BN, št. 9). Toda, kdo poleg njega ga želi ohraniti? Kdo je o tem odločal? Ali niso bile v ozadju morda interesne skupine, še posebno tisti posamezniki, ki imajo trenutno politično moč in jim ohranjanje drsališča ustreza, ki so s tem, da so odobrili najem kredita za obnovo, ponovno potrdili odločitev za prenovo drsališča? Gre za odločitev, ki je bila potrjena s sprejetjem Koncesijskega akta o javno-zasebnem partnerstvu pri izvedbi projekta prenove hokejskega drsališča na Bledu ( UGSO, št. 18/2022 ) in je v veljavi od aprila 2022. Lokalno prebivalstvo tedaj ni dobilo priložnosti, da se opredeli, ali se strinja s podaljšanjem življenja drsališču, torej ali podpira projekt, ki se ga bo financiralo z javnimi sredstvi: evropskimi in občinskimi. 

Na mestu je vprašanje, ali je “restavriranje“ pol stoletja starega energetsko potratnega objekta v skladu s toliko opevanim trajnostnim razvojem prostora in turizma na Bledu? Zakaj prenovo hladilnega sistema ne bi zamenjali za drsališče iz trajnostnega sintetičnega ledu, ki je prihodnost drsanja in hkrati prijazen do našega planeta? Pri slednjem gre za prihranek vode, zmanjšanje porabe elektrike in manjše emisije CO2 , kar prispeva k zmanjšanju ogljičnega odtisa in posledično k bolj zelenemu okolju. Torej vse v duhu - Bled zelena destinacija!

Multiplikativni učinki prenove drsališča

Projekt prenove sta na seji OS predstavila direktor podjetja Infrastruktura d.o.o. Bled J. Resman in vodja turistične infrastrukture J. Bassanese. Slednji je načrtovano naložbo upravičeval z lakonično oceno, da ima drsališče multiplikativne učinke, ki pa jih podrobneje ni predstavil. Sklicevanje na multiplikativne učinke investicije je zameglejevanje. Dejstvo je, da ima vsaka gospodarska naložba multiplikator, zato je tak  način upravičevanja investicije v obnovo objekta zgrešen. Vsekakor pa ima odločitev  učinek na občinski proračun, potreben je najem kredita v višini dveh milijonov evrov! Svetniki so ga potrdili,  ne da bi zahtevali podatke o tem, kolikšen del vzdrževalnih stroškov pokrivajo uporabniki (najemnine, uporabnine) in kdo morebitno razliko. Domnevam, da občina. Kdaj in kako se bo investicija povrnila ob “multiplikativnih učinkih“ ohranjanja drsališča? Ali bo naložba v prihodnje donosna ali pa bo kot vreča brez dna privezana na občinski propračun? Ali se je z vidika analize stroškov in koristi vlaganja v prenovo hladilnega sistema  upoštevalo stroške naložbe in obstoječe alternative ter kdo so uporabniki, ki imajo korist od drsališča?  Občinski svetniki so z neodgovorno lahkotnostjo potrdili najem kredita v višini dveh milijonov, ne da bi zahtevali odgovore na gornja vprašanja!

Vsekakor zainteresirana lokalna javnost pričakuje odgovore od lastnika oziroma investitorja projekta prenove drsališča, to je Občina Bled.

Javnost ali (ne)transparentnost odločanja?

Zadeva je bila za javnost netransparentno skomunicirana v ožjem krogu interesnih skupin.  Svetnik J. Bassanese je na seji OS kot problem označil že “vmešavanje nekompetentnih oseb v projekt, spodbujanje dvomov, širjenje lažnih informacij ter druge dejavnike, nekih posameznikov, ki so se vmešali v projekt“. Gre za aroganten in nedopustno podcenjujoč odnos do občanov Bleda. Vsakomur je jasno, da so nekateri postopki odločanja stvar strokovne presoje, mimo neposrednega nadzora javnosti. Predmet javnega diskurza pa bi že v izhodišču morala biti javna razprava o tem, ali se javnost strinja, da se objekt ohrani in prenovi. Naj spomnim, tako evropski milijon, kot tudi občinska dva, so davkoplačevalski denar. Vsak občan ima pravico se “vmešati“, bi bilo pa tega verjetno manj, če bi bil projekt javno predstavljen in če bi bilo potrebno, tudi polemično obravnavan. Iz tega se rodijo (naj)boljše rešitve, ki bi morale biti v dobro okolja in uporabnikov drsališča. Zgodilo se je najslabše možno: mešanica neinformacij in dezinformacij, kar je humus, na katerem raste dvom o ustreznosti / primernosti sprejete odločitve  s finančnimi posledicami za občinske proračune v naslednjih letih. 

Prenova hokejskega drsališča

Projekt prenove hokejskega drsališča se bo financiral z javnimi sredstvi.  Investicija bo v letu 2024 v višini enega milijona financirana s strani Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport na podlagi odločbe, izdane v postopku javnega razpisa za sofinanciranje investicij v športno infrastrukturo. Okroglih dva milijona bo prispevala Občina Bled, ki bo za ta namen najela kredit. Občinski svetniki so najem kredita potrdili na septembrski seji OS.

Obnova je namenjena energetski prenovi za izboljšanje energetske učinkovitosti objekta. Toda, ali je ohranitev hokejskega drsališča – upoštevajoč visoke stroške prenove - realna družbena potreba / nuja, torej v javnem interesu in v javno korist?  Ali ne gre morda bolj za projekt za rekreativce in profesionalni šport  - uporablja ga tudi hokejist A. Kopitar – manj pa za mladino? 

Priprava investicije

Občina, ki je lastnik drsališča in investitor projekta, je po navedbi direktorja podjetja Infrastruktura Bled d.o.o. J. Resmana, za dela, ki naj bi jih opravljal lastnik, torej občina, “pooblastila J. Bassanese za vodenje in pripravo investicije za prenovo hladilnega sistema in izdala naročilnico, ki bo podlaga za obračun opravljenega dela“ .* 

Vendar, poizvedba na občini je razkrila, da “organ z naročilnico, ki bo podlaga za obračun opravljenega dela, z zahtevanim dokumentom ne razpolaga“. V zvezi z zahtevo, da občina posreduje kopijo pooblastila občine svetniku J. Bassanese za vodenje in pripravo investicije, pa “je organ posredoval kopijo Sklepa o imenovanju strokovne komisije št. 014-0002/2022-14 z dne 10.10.2023, s katerim je med drugimi tudi J. Bassanese imenovan v strokovno komisijo za vodenje in pripravo investicije“. V strokovno komisijo so imenovani štirje člani Občine Bled (V. Okršlar, R. Prešeren,  G. Jarkovič, I. Pesrl) in dva člana Infrastrukture Bled (J. Bassanese, B. Poklukar). Glede na dejstvo, da gre pri projektu prenove hokejskega drsališča za ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti, je legitimno vprašanje, kdo od članov strokovne komisije je strokovno kompetenten za vprašanja s področja energetike?  Skladno s Koncesijskim aktom o javno-zasebnem partnerstvu pri izvedbi projekta prenove hokejskega drsališča na Bledu se strokovno komisijo ustanovi le za izbiro koncesionarja za izvedbo predmeta koncesije.

Povzetek

Investicija v športno infrastrukturo na splošno, ki je namenjena naši mladini, ni strošek, temveč naložba v  skupno korist in dobro. Skrb za rekreativni in profesionalni šport pa ne more biti na  plečih občinskega proračuna. Uporabniki, ki imajo koristi od drsališča, večinoma niso športno aktivna mladina. Zakaj  torej ti veliki  uporabniki ne bi prispevali k prenovi ? Ali načrtovana prenova ni projekt, ki je za občinski proračun predrag, saj gre na račun drugih, za lokalno skupnost bolj potrebnih in koristnih investicij oziroma projektov? Župan in svetniki so naši izvoljeni predstavniki, ki bi jih pri odločanju moral povezovati skupni javni interes, ne pa da omogočajo, da se javna sredstva  pretakajo v žepe zasebnih interesov. 

Res je, da prioritete postavi politika. Pri odločanju o porabi proračunskih sredstev pa je treba pogledati širše, če omenim le demografsko sliko Bleda: imamo negativen prirast prebivalstva  in nadpovprečno starejših občanov. Menim, da bi bil ta denar bolj smotrno, predvsem pa v splošno javno korist porabljen, če bi se ga namenilo za namen graditve stanovanj za mlade,  za zamenjavo azbestcementnih vodovodnih cevi ali pa za nakup zemljišča in pripravo projekta za dom za starejše. Da odprti projekt obnove osnovne šole in graditev večnamenske dvorane ob njej niti ne omenjam!

Živimo v času, ko klimatske spremembe postajajo otipljive vsepovsod po zemeljski obli. Globalno dogovorjeni “zeleni prehod“ zahteva omejitve in žrtve na različnih področjih, na Bledu pa “restavriramo“ - pa četudi ob načrtovani izboljšani energetski učinkovitosti hladilnega sistema  - pol stoletja staro drsališče. In to za kakšno ceno! 

Sonja Dornik 

Ad* Zapisnik redne seje Nazdornega sveta podjetja Infrastruktura Bled d.o.o. z dne 18.6.2024.