Izjemna udeležba, veličina in hkrati skromnost Muzeja Lah, spokojnost in hkrati neverjetna energija. Vse to je zaznamovalo srečanje članic Društva poslovnih žensk FAM v Muzeju Lah na Bledu dne 19.6.2024. 



Muzej sodobne umetnosti, Muzej Lah, bo nov dom izjemne, skrbno izbrane in vnaprej načrtovane zasebne zbirke moderne in sodobne umetnosti. Umeščen je v zgodovinsko in kulturno bogato okolje Bleda, tik pod znameniti Blejski grad.



Muzejska stavba se razteza na približno 5000 m2 površine, od tega bo dobrih 3500 m2 namenjenih razstavni dejavnosti – stalni postavitvi določenih umetniških del, spreminjajočemu se programu razstav znotraj zbirke in gostujočim razstavam. V okviru muzeja bodo delovali še raziskovalni center, specializirana knjižnica, kavarna, restavracija, muzejska trgovina in manjša, skrbno akustično načrtovana in urejena večnamenska dvorana/galerija.



Osnovni cilj izgradnje novega muzeja je predstavitev umetniške zbirke Lah domači in tuji, tako splošni kot strokovni javnosti. Hkrati bo muzej z vrsto sorodnih aktivnosti, ki se bodo v muzeju dogajale, pripomogel k ozaveščanju o umetnosti in kulturi, medkulturnem povezovanju in pozicioniranju Bleda in Slovenije na umetniškem zemljevidu sveta. Izgradnja muzeja sodobne umetnosti na Bledu se povezuje tudi z najnovejšimi trendi na področju kulturnega turizma, ki je ena izmed pomembnih usmeritev razvoja slovenskega turizma.



Ocenjujejo, da bo muzej letno obiskalo med 50.000 in 100.000 domačih in tujih obiskovalcev.



Muzejsko stavbo so arhitekturno zasnovali v mednarodno priznanem londonskem arhitekturnem biroju David Chipperfield Arhitects. Arhitekt David Chipperfield je dobitnik najpomembnejše svetovne nagrade na področju arhitekture, Pritzkerjeve nagrade, za leto 2023.



Zasnovo muzeja na Bledu sta oblikovala dva pomembna vidika – okoliška pokrajina ter velikosti in specifikacije posameznih umetniških del, ki bodo v muzeju. Ob načrtovanju muzejske stavbe so bili sprejeti vsi ukrepi za zagotovitev, da nova gradnja in revitalizacija prostora okoli Blejskega gradu ne izkrivljata zgodovinske in kulturne dediščine. V prvi vrsti sta bila upoštevana dominantna prezenca Blejskega gradu ter dejstvo, da bo muzej spremljajoči kulturni objekt na tem prostoru, ki s svojo podobo nikakor ne izstopa iz okolja.
Kjerkoli je bilo mogoče, so bili načrti razviti v sodelovanju z lokalnimi obrtniki in z uporabo lokalno pridobljenih materialov, s čimer je stavba muzeja močno povezana s svojim kulturnim in okoljskim kontekstom.



Ogledu in predstavitvi muzeja je sledila okrogla miza na temo "Ženske v umetnosti", na kateri so sodelovali umetnostni zgodovinar, pisatelj in novinar Noah Charney, umetnostna zgodovinarka dr. Nataša Ivanović ter zbirateljica likovne umetnosti, Mojca Lah. Okroglo mizo je moderirala Marta Kos, ustanoviteljica Združenja za povezovanje strokovnjakinj in promocijo znanja ONA VE.

Marta Kos je pogovor začela z mislijo Jean-Jacquesa Rousseauja: "Ženske ne premorejo genialnosti, inspiracije in imaginacije,¬ ki bi omogočala z moškimi primerljivo raven ustvarjalnosti". Kant ženskam sicer ni odrekal domišljije in senzibilnosti, pač pa po njegovem mnenju niso sposobne celovite refleksije, kar jih usodno determinira in jim onemogoča realizirati ideje. Redke posameznice, ki se jim je uspelo prebiti, so bile po njegovem mnenju zgolj "moški, ujeti v ženskem telesu". 



Presenetile so nas številke, ki jih je zbralo združenje ONA VE:

· Samo 13,7 % živečih umetnikov, ki jih zastopajo galerije v Evropi in Severni Ameriki, je žensk.

· Od sto najdražjih del, ki so jih kdaj prodali, nobeno ni delo ženske.

· Od 18 uglednih umetnostnih muzejev v ZDA z več kot 10.000 umetniki je 87 % moških in 85 % belcev.

In pa:
Najvišja državna odlikovanja od 1992: le 13 % prejemnic.
Bludkove nagrade: 24 % prejemnic
Najvišje znanstvene nagrade: 20 % prejemnic.
Prešernove nagrade: 64 prejemnikov, 11 žensk (17,2 %) in 53 moških (82,8 %).

Govorci okrogle mize so prav nasproti tem dejstvom vseskozi dokazovali in pritrjevali, da so ženske še kako pomembne tudi v umetnosti, najsi bo to kot zbirateljice, avtorice, kritičarke, novinarke...

Pogovoru je sledilo prijetno druženje ob kulinaričnih specialitetah Jezeršek Cateringa. Poslovile smo veliko bogatejše z znanjem in zavedanjem o nastajanju, vlogi in zgodbi Muzeja Lah ter polne izjemnih vtisov. Muzej Lah je v sredo nedvomno dobil 80 močnih ambasadork. Vse se bomo vanj z veseljem vračale in s seboj pripeljale naše družine, prijatelje, znance, poslovne partnerje. Na Bledu nastaja nekaj izjemnega, ne samo za lokalno okolje, ampak za Slovenijo in tudi svet.

Pripravila: Tanja Mejak Bordon