Občina Bled sodeluje v CLLD projektu Seme preteklosti je seme prihodnosti, ki ga vodi in koordinira Razvojna agencija Zgornje Gorenjske. Osrednji cilj tega projekta je povečati obseg pridelave avtohtonih in lokalno prilagojenih sort kmetijskih rastlin. Poleg tega projekt spodbuja ohranjanje rastlinskih genskih virov, večjo uporabo doma pridelanega semena ter ponovno uveljavitev sort, ki so v preteklosti dokazano uspevale v slovenskih pridelovalnih razmerah. Tako projekt prispeva k zmanjševanju odvisnosti od uvoženih semen in spodbuja lokalno trajnostno pridelavo.

V okviru projekta bo Občina Bled vzpostavila "knjižnico semen" v Medgeneracijskem centru Vezenine Bled. Knjižnica bo omogočala prosto izmenjavo semen med lokalnimi prebivalci. V ta namen so pripravljeni leseni predalčniki, kjer bodo označeni pridelki in kjer si bodo lahko obiskovalci izmenjevali semena po določenih pravilih.

Pravila za izmenjavo semen:

V knjižnico lahko prineseš le lastno pridelano seme.

Seme mora biti shranjeno v papirnati vrečki.

Na vrečki morajo biti zapisani: vrsta pridelka, lokacija, leto pridelave, splošne lastnosti pridelka in po želji zanimivosti ter kontakt pridelovalca.

Vsak obiskovalec lahko odnese enako količino semen, kot jih prinese.

Izmenjava semen poteka na lastno odgovornost.

Semena ne smejo biti namenjena trženju ali prodaji pridelkov, ki bi iz njih zrasli.

Projekt temelji na prostovoljni bazi in medsebojnem zaupanju. Obiskovalci so pozvani, da pri izmenjavi delujejo iskreno in pravično, saj bo le tako tudi njihov pridelek uspešen in kakovosten.

Občina Bled ne prevzema odgovornosti za točnost podatkov, ki so navedeni na semenskih vrečkah.

Knjižnica semen v Medgeneracijskem centru Bled ne prinaša le praktične koristi za lokalne kmete in vrtičkarje, ampak tudi odpira prostor za večji premislek o prihodnosti kmetijstva in prehranske varnosti. V svetu, kjer postaja biotska raznovrstnost vse bolj ogrožena, semenska banka deluje kot ohranjevalec dragocenih lokalnih sort, ki so prilagojene specifičnim razmeram v regiji. Ohranitev teh sort ni le simbolično dejanje, ampak nujen korak k trajnostni kmetijski prihodnosti, kjer je poudarek na lokalni samooskrbi, odpornosti proti podnebnim spremembam in zmanjševanju odvisnosti od velikih mednarodnih korporacij, ki nadzorujejo trg semen.

Poleg tega knjižnica semen krepi vezi znotraj skupnosti, saj spodbuja sodelovanje in izmenjavo znanja med generacijami. Ljudje lahko delijo svoje izkušnje, zgodbe o rastlinah in pridelkih, ki so jih gojili njihovi predniki, ter skupaj soustvarjajo prihodnost. Semena so namreč več kot le vir hrane – so nosilci zgodovine, kulturne dediščine in znanja.

Projekt, ki ga delno financira Evropska unija iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), prispeva k širšemu cilju trajnostnega razvoja podeželja in ohranjanja biotske pestrosti v slovenskem okolju.

V obdobju, ko je skrb za okolje ključnega pomena, pa takšne pobude, kot je knjižnica semen, predstavljajo korak k bolj trajnostnemu in odpornejšemu kmetijstvu, ki bo lahko odgovarjalo na izzive prihodnosti.

Nina Kobal, Razvojna agencija Zgornje Gorenjske