V letu 2018 smo lovci Lovske družine Bled pri svojem rednem delu beleženja odstrela in izgub divjadi in nekaterih zavarovanih vrst zabeležili rekordno visoke odvzeme divjadi. Leto 2018 je zaznamovala specifična pozna zima, ki je na divjadi pustila hud davek. Temu so se pridružile tudi izgube zaradi trkov divjadi v prometu. Lovci beležimo odstrel in izgube divjadi v informacijski sistem Lovske zveze Slovenije Lisjak že 13 let, zato imamo zelo dober pregled nad dogajanjem z različnimi vrstami divjadi. Leta 2018 je bilo tako na cesti ali železnici povoženih 36 osebkov srnjadi, trije mufloni (prvič v zgodovini) in ena osebek jelenjadi, kar predstavlja skupno tretjino načrtovanega letnega odvzema iz lovišča Bled. Zaradi preostalih vzrokov, ki so predvsem bolezni, poškodbe, zveri, kosilnica, psi brez nadzora itn., je lani poginilo 25 osebkov srnjadi, 7 osebkov jelenjadi, trije mufloni in en gams, kar predstavlja več kot četrtino načrtovanega letnega odvzema iz lovišča. Tako visokih izgub v preteklosti še nikoli nismo zabeležili. V letu 2018 smo tri osebke divjadi (srnjak, muflon in gams) poslali tudi na Inštitut za patologijo, divjad, ribe in čebele, Veterinarske fakultete, da bi ugotovili vzroke pogina. Pri srnjaku je bila ugotovljena zastrupitev s pokvarjeno krmo, ki jo je zaužil v neposredni bližini naselja.

Med vzroki za izgube smo žal zabeležili tudi primer nezakonitega lova, ki smo ga prijavili Policijski Postaji Bled. Kot največja zanimivost v letu 2018 moramo izpostaviti tudi samca vidre (Lutra lutra), ki je žalostno končal pod kolesi avtomobila med Vilo Bled in Pristavo. Vidro že nekaj let sledimo v porečju obeh Sav in se očitno vrača v naše kraje, kar je dober indikator ohranjenosti narave.

Prav tako smo ob koncu leta zaznali prisotnost dveh volkov v pobočju Pokljuke. Žal pa ugotavljamo, da imajo številni infrastrukturni projekti, prostočasne dejavnosti in tudi turistična obremenitev izrazite negativne učinke na divjad in prostoživeče živali. V lovišču praktično ne najdemo več mirnih kotičkov, ki jih je včasih imela divjad za zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb. V zadnjih letih ugotavljamo izrazito širitev nezakonitega kampiranja, ki ni ustrezno sankcionirano in nam lovcem na eni strani onemogoča izvajanje lova in naših koncesijskih obvez, po drugi strani pa vznemirja divjad in povzroča nenadne premike divjadi, ki se velikokrat končajo prav na cesti.

Člani lovske družine Bled letno opravimo številne ukrepe (preko 1000 prostovoljnih ur), da bi zmanjšali vpliv divjadi na okolje in dosegli čim manjše izgube, vendar ta naloga postaja vedno bolj zahtevna.  Zato pozivamo vse občane, da pri obiskovanju narave mislijo tudi na prostoživeče živali in njihove potrebe ter se jim prilagodijo. Zavedati se moramo, da je Bled s svojo edinstveno naravno dediščino omejen z naravnimi viri. Upravljanje slednjih pa zahteva posebno skrbnost, strpnost in predanost trajnostni razvojni paradigmi.