Svetovni dan zdravja obeležujemo vsako leto 7. aprila. Ta dan je uvedla Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) leta 1950 z namenom ozaveščanja o pomenu zdravja ter spodbude, da poskrbimo za naše zdravje in zdravje drugih.
Letošnji svetovni dan zdravja je začetek celoletne kampanje, ki je posvečena zdravju mater in novorojenčkov ter poteka pod geslom: »Zdravi začetki, svetla prihodnost« (angl: Healthy Beginnings, hopeful futures).
S to kampanjo želi Svetovna zdravstvena organizacija spodbuditi vlade in zdravstvene ustanove, naj okrepijo svoja prizadevanja za preprečevanje smrti mater in novorojenčkov, ki bi jih bilo mogoče preprečiti z ustrezno oskrbo. Obenem pa poudarja pomen dolgoročnega zdravja in dobrega počutja žensk. Zdravje novorojenčkov in njihovih mater je eden izmed ključnih pokazateljev splošnega zdravstvenega stanja in kakovosti življenja prebivalstva. Na zdrav začetek vplivajo številni dejavniki, kot so varna nosečnost in porod, telesno in duševno zdravje, dobro počutje žensk v vseh fazah materinstva ter prisotnost kroničnih, nenalezljivih bolezni.
Slovenija je na področju zdravja mater in novorojenčkov v zadnjih desetletjih močno napredovala. Pohvalimo se lahko z eno najnižjih stopenj umrljivosti dojenčkov v Evropi, prav tako je smrtnost mater primerljiva z razvitimi državami. Cilj pa je, da v prihodnje namenimo še več pozornosti obravnavi duševnih stisk, povezanih z obdobjem ob porodu, ter razvoju podpornih sistemov za izboljšanje kakovosti življenja mater in otrok. Umrljivost mater, ki vključuje smrt med nosečnostjo, porodom ali v šestih tednih po njem, je danes zelo nizka – v zadnjih petih letih smo imeli povprečno 9,7 smrti na 100.000 živorojenih otrok, kar nas uvršča med najrazvitejše države. V petdesetih letih prejšnjega stoletja je bila ta številka skoraj desetkrat višja, v osemdesetih letih pa dvakrat višja. Največji napredek se kaže pri zmanjšanju smrti, neposredno povezanih z nosečnostjo in porodom. K temu so prispevale izboljšave v porodniški oskrbi ter skrbi za reproduktivno zdravje (dostopnost do varnega splava, razvoj organizirane porodniške mreže, selitev porodov v nadzorovano okolje porodnišnic, uvajanje preventivnih programov za ženske in nenehno strokovno izobraževanje zdravstvenih delavcev). Pomembno vlogo so imele tudi širše spremembe v medicini ter dostop do sodobnih možnosti za boljše spremljanje nosečnosti.
Perinatalna umrljivost, ki vključuje smrti otrok pred rojstvom ali v prvem tednu življenja, je bila v letih 2019-2023 6,4 na tisoč rojstev – to je kar trikrat manj, kot pred petimi desetletji. Po podatkih Euro-Peristata sodi Slovenija med evropske države z najnižjo stopnjo mrtvorojenosti in umrljivosti novorojenčkov, kar je rezultat dolgoletnega sistematičnega dela na področju reproduktivnega zdravja.
V prihodnje bo še več pozornosti namenjene izzivom, kot sta prepoznavanje in obravnava duševnega zdravja žensk v času nosečnosti in po porodu ter krepitev podpore materam in družinam v najzgodnejšem obdobju otrokovega življenja. Duševne stiske namreč pomembno vplivajo na zdravje in celo umrljivost žensk.
Rojstvo otroka navadno prinese veliko veselja in zadovoljstva, vendar pa lahko prinese tudi številne stiske. Raziskave namreč kažejo, da se tako v Sloveniji, kot tudi drugod po svetu, vsaka peta ženska v nosečnosti in v prvem letu po porodu sooča z depresijo in anksioznostjo ter da so v razvitih državah to tudi najpogostejše težave po porodu. V Sloveniji zaradi hudih duševnih stisk po porodu trpi od 1.700 do 3.400 ženske letno. Pravočasna in ustrezna pomoč je ključna za izboljšanje počutja ter preprečevanje tragičnih zapletov ter dolgoročnih posledic in hkrati zmanjša neugoden vpliv teh težav na otroka, družino in družbo. V Sloveniji je zelo dobro poskrbljeno za zgodnje prepoznavanje stisk v obporodnem obdobju – v nosečnosti izvajamo nacionalne presejalne programe v ginekoloških ambulantah, po porodu pa ob obiskih patronažnih medicinskih sester na domu. V materinsko knjižico, ki jo dobi vsaka nosečnica, je vključen tudi vprašalnik o psihičnem počutju.
Letošnja kampanja ob Svetovnem dnevu zdravja nas spominja na pomen zdravja mater in novorojenčkov, pri čemer Slovenija dosega izjemne rezultate. Kljub odličnim rezultatom pa je še vedno ključnega pomena, da nadaljujemo z izboljšavami, še posebej na področju duševnega zdravja žensk. Pravočasna podpora in ustrezna oskrba sta ključna za zdravje mater, otrok in celotne družbe.
