4. avgust 2023 – dan, ko se je v Sloveniji ustavil čas in smo lahko le nemočni opazovali naravo in vodotoke, ki so za seboj pustili pravo razdejanje. Prizadela nas je najhujša ujma v času samostojne Slovenije in povsem spremenila naša življenja. Slovenke in Slovenci smo solidarnostno stopili skupaj in pomagali po naših zmožnostih.

Eno leto je že od tega, vendar smo še vedno daleč od celovite sanacije, ki pa bo dolgotrajna in bo vključevala nadgradnjo infrastrukture ter nadaljnje pomoči prizadetim.

V nadaljevanju si lahko preberete kratek pregled dogajanja v času poplav, oceno škode ter kako napredujemo s sanacijo.

Slovenijo je 4. avgusta 2024 prizadela huda ujma, ki je s seboj prinesla številne poplave, ki so povzročile nemalo škode, za seboj pa pustile uničene domove, poškodovano infrastrukturo in prizadete skupnosti, ki se bodo še dolgo časa soočale s posledicami te katastrofe. Na ta dan je bilo prejetih 13.789 klicev na številko 112, aktiviranih pa je bilo več kot 470 poklicnih in prostovoljnih gasilskih enot. Zabeleženih je bilo kar 15.517 prizadetih lokacij, brez električne energije pa je ostalo 97.356 gospodinjstev in 11.988 podjetij. Zaradi uničujočih poplav je bilo evakuiranih več kot 8.000 ljudi.

S helikopterji je bilo opravljenih 416 ur naleta, pri tem pa je bilo prepeljanih 1185 ljudi ter 450.675 kg tovora. Z delovnimi stoji (Slovenska vojska) pa je bilo opravljenih 47.540 ur.

Skupno je bilo 190 delnih in popolnih zapor na 584 km državnih cest. Najhuje so bila prizadeta območja ob rekah Savinja, Meža, Mislinja in Kamniška Bistrica. Poškodovanih je bilo 1.984 km cest, kar je skoraj tretjina vseh državnih cest. Porušeni so bili tudi trije mostovi čez Kamniško Bistrico ter most čez Mislinjo. Na 71 mostovih so bile evidentirane manjše erozijske poškodbe, na 16 mostovih pa je bila poškodovana le oprema (ograje, robni venci, odvodnjavanje, komunalni vodi in podobno). Poškodovanih je bilo tudi 4.000 km vodotokov.

Ocena škode

Takoj po poplavah so zabeležili 183 prizadetih občin, v 79 občinah so bili huje poškodovani vodni in kanalizacijski sistemi. Po prvih ocenah je bil obseg prizadetega območja ocenjen na 17.203 kvadratnih kilometrov površine, pri tem območje z močno prizadetostjo obsega 8.389 km² oziroma 104 občine. Območje manjše prizadetosti pa 8.814 km² oz. 79 občin.

Poplave so za seboj pustile skoraj 40 porušenih domov, 649 oseb pa je bilo razseljenih. Poleg domov pa so poplave, obsežni nanosi zemlje, kamenja in mulja poškodovali, uničili ali odnesli več sto vozil.

Po prvih ocenah je zaradi poplav nastalo za okoli 50.000 ton kosovnih odpadkov.

Končna ocena neposredne škode

Skupna ocena škode znaša 2.999,8 milijona evrov, od tega:

• na kmetijskih zemljiščih: 70,9 milijona evrov,
• vgozdovih: 1,7 milijona evrov,
• na delno uničenih in uničenih stavbah: 384,7 milijona evrov,
• škoda na stavbah: 511 milijona evrov,
• na gradbeno-inženirskih objektih: 489,9 milijona evrov,
• na vodotokih: 1.322,4 milijona evrov,
• na gozdnih cestah: 42,8 milijona evrov,
• na državnih cestah: 84,1 milijona evrov,
• na javni železniški infrastrukturi: 9,8 milijona evrov,
• na živalih: 1,3 milijona evrov,
• na kulturni dediščini: 90,7 milijona evrov,
• na opremi in zalogi v kmetijstvu in ribištvu: 5,2 milijona evrov in
• na strojih, opremi in zalogah v društvih in ustanovah: 2,6 milijona evrov

Ocena škode v gospodarstvu znaša 384,6 milijona evrov za 1240 oškodovancev, in sicer:

• na strojih in opremi 169,8 milijona evrov,
• na zalogah 91,5 milijona evrov,
• škoda zaradi izpada prihodka 123,3 milijona evrov.

Predplačila v višini 31,8 milijona evrov je oktobra 2023 dobilo 708 podjetij, preostalih 249 podjetij pa je predplačila v višini 3,6 milijona evrov prejelo decembra 2023.

Na primarno kmetijski proizvodnji je bila ocena škode 4,1 milijona evrov. Poškodovanih je bilo 13.084 stavb, od tega 8.918 stanovanj in stanovanjskih stavb.

Pomoč države in izplačila

Po poplavah je vlada vzpostavila klicni center na brezplačni številki 114 za čim boljše informiranje prebivalcev, ki so utrpeli škodo. Svetovalci so v tem času odgovorili na približno 12.000 klicev, na terenu pa so obiskali in svetovali 83 posameznikom v 13 občinah, ki jih je ujma najbolj prizadela. Do konca lanskega leta so bila občinam, ki so oddale zahtevke, izplačana predplačila v višini 40 % ocenjene škode za nujno sanacijo občinske infrastrukture. Tako je bilo 115 občinam nakazanih 218,5 milijona evrov predplačil.

Predplačila za obnovo so bila zagotovljena tudi fizičnim osebam, in sicer v višini 20 % ocenjene škode. Do sedaj je bilo 7.444 lastnikom poškodovanih stanovanjskih objektov izplačanih 34,6 milijona evrov predplačil. Prizadetim v poplavah je bilo izplačanih 57,4 milijona evrov izredne denarne socialne pomoči za obnovo po poplavah in plazovih. Zagotovljenih je bilo tudi 230 milijonov evrov pomoči v obliki predplačil in povračil gospodarstvu;

• 958 oškodovancev je že jeseni 2023 prejelo predplačila pomoči v višini 35 milijonov evrov
• podjetjem smo do zdaj izplačali skupno 88,4 milijona evrov pomoči (predplačila in povračila pomoči)

Izplačana je bila tudi pomoč v skupni višini 4,3 milijona evrov upravičencem, ki so imeli škodo na kmetijskih objektih.

Vrednost opravljenih intervencijskih del za vzpostavitev prevoznosti na državnih cestah je znašala 40,7 milijona evrov. Za sanacijo cest in železnic je bilo izplačanih 68,5 milijona evrov. Za vzpostavitev v ujmi poškodovanih cest v prvotno stanje je od 1.984 kilometrov trenutno le še osem kilometrov cest, na katerih poteka sanacija, ki bo zaključena do konca letošnjega leta. Za sanacijo objektov, v katerih se izvajajo socialnovarstvene storitve je bilo zagotovljenih 2,21 milijona evrov. 2.200 ton nevarnega mulja je bilo odpeljano v Avstrijo v predelavo, kar je državo stalo 638,385 evrov.

Za 3.622 delavcev, ki so odpravljali posledice poplav pri delodajalcu, je vlada povrnila 2,7 milijona evrov izplačanih plač. Za 3.847 delavcev je vlada izplačala 4,6 milijona evrov za ukrep čakanje na delo, za 6.271 delavcev pa je subvencionirala odsotnost delavca zaradi višje sile v višini 1,3 milijona evrov. Za 38 ljudi, večinoma starejših od 65 let, so bile zagotovljene krizne namestitve v domovih za starejše občane.

Prizadetim v poplavah je bilo dodeljenih 41 neprofitnih stanovanj, za bivanje na drugem naslovu pa je bilo za 110 upravičencev iz 23 občin porabiljenih 94 tisoč evrov.

Do 24. julija 2024 smo za sanacijo namenili skupaj 805 milijonov evrov.

Slovenija je stopila skupaj

Za pomoč prizadetim v različnih oblikah je bila vzpostavljena aplikacija Poplave 2023, kjer se je prijavilo 35.000 oseb. Med dva- in osem tisoč oseb je dnevno sodelovalo pri odpravi posledic, največje število udeležencev, napotenih kot prostovoljcev, je bilo ob dnevu solidarnosti 14. avgusta, ko je bilo na celotno področje napotenih 11.957 ljudi.

Največ napotenih gradbenih strojev v enem dnevu je bilo 30. avgusta 2023, ko je bilo na prizadeto območje napotenih 51 bagrov in tovornih vozil, skupaj z vozniki in strojniki. Pri odpravljanju posledic poplav je sodelovalo 56.317 gasilcev.

Slovenija je prejela pomoč Avstrije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Češke, Francije, Hrvaške, Italije, Nemčije, Poljske, Slovaške, Španije, Švedske, Madžarske, Ukrajine, Izraela, Republike Severna Makedonija, Srbije, Črne gore in ZDA. Slovenija je prejela mednarodno pomoč v obliki: deset helikopterjev (šest držav), 32 bagrov (osem držav), 14 ostov (šest držav), 20 razvlažilnikov, druge materialne pomoči (oprema za začasno namestitev, vreče za pesek, protipoplavne folije, deset črpalk za prečiščevanje  vode), 729 mednarodnih reševalcev in drugih enot za odziv na naravne nesreče ter 435 pripadnikov tujih oboroženih sil.

5. avgusta 2023 je Vlada Republike Slovenije Rdečemu križu Slovenije in Slovenskemu Karitasu dodelila po pet milijonov evrov sredstev, s čimer je omogočila hitro in učinkovito pomoč tistim, ki so bili najbolj prizadeti v poplavah in plazovih. 14. avgusta 2023 je vlada razglasila za dan solidarnosti, ki je bil dela prost dan, in tako omogočila vsem, da so prostovoljno pomagali pri odpravi posledic ujme. Z donacijami fizičnih in pravnih oseb je bilo na posebnem podračunu slovenskega proračuna doslej zbranih slabih 11 milijonov evrov. Iz Solidarnostnega sklada Evropske unije smo od celotnega zneska 428 milijonov evrov že počrpali 100 milijonov evrov.

Sanacija bo dolgotrajna

Po končni oceni škode so bili pripravljeni in sprejeti končni programi. Med petletnim programom celovite obnove je predvidenih:

• 2,33 milijarde evrov za vodno infrastrukturo, občinsko infrastrukturo, zemeljske plazove, obnovo stanovanjskih objektov, poslovnih objektov, nadomestitvene gradnje, obnovo kulturnih spomenikov, zavarovane narave, od tega kar 1,36 milijarde evrov za vodotoke (pristojno Ministrstvo za naravne vire in prostor),
• 824 milijonov evrov za državne ceste in železnice (pristojno Ministrstvo za infrastrukturo),
• 230 milijonov evrov za gospodarstvo (pristojno Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport),
• pet milijonov evrov za primarno kmetijsko proizvodnjo ter za ribištvo in akvakulturo (pristojno Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano).