Po nekaj hladnih mesecih, se prileže, da nas
ponovno obiščejo topli dnevi, ko se tudi narava začenja prebujati. Zimo
vsakoletno odganjamo s pustovanjem, ko se tako mladi, kot tudi tisti malo manj
mladi, našemijo v različne pustne kostume ter rajajo naokoli in s hrupom ter
norčijami preganjajo zimo. Le malokdo pa se zaveda, kako daleč v preteklost
sega ta tradicija šemljenja in odganjanja mrzlih časov.
Beseda pust je zelo verjetno nastala iz
besede »mesopust«, ki izhaja iz besed meso ter postiti se oz. iz
besed meso in pustiti. To bi bil dobesedni prevod italijanskega
izraza »carneleva«, kar pomeni opustiti meso. Iz izraza »carneleva« se
je kasneje razvila beseda carnevale in iz te besede ja nato nastala
beseda karneval, kar pomeni praznovanje pusta, pust ali pustovanje.
V Sloveniji tako uporabljamo besedo pust, medtem ko se mednarodno uporablja
besedo karneval.
Pustovanje je najstarejši ljudski običaj, ki ga
praznujemo še danes. Prvi začetku pustovanja segajo daleč v predkrščansko
obdobje, ko so se stari Rimljani, v pričakovanju novega leta, našemili v maske
ter tako praznovali prihod novega leta. Kasneje, z Julijanskim koledarjem (ko sta
se dodala še januar in februar), se je sicer novo leto premaknilo na 1. januar,
vendar je običaj šemljenja ostal v spomladanskem času. Z razvojem krščanstva,
se je začelo tudi nasprotovanje Cerkve proti praznovanju z maskami, vendar so
se zabave s šemljenjem kljub temu nadaljevale in se tako ohranile vse do danes.
Seveda se je pustovanje skozi čas zelo spremenilo. Včasih so z maskami
preganjali mraz in zlo ter privabljali pomlad in dobro letino, danes pa
pustovanje bolj povezujemo z zabavami v maskah, sladkimi dobrotami ter
norčijami, ki jih izvajajo maškare.
V določenih delih Slovenije se je tradicija
pustovanja z značilnimi maskami, ohranila še danes. Tako poznamo ptujske
kurente in laufarje v Cerknem. Ohranili so se tudi pustni običaji, kot so
fašenk v Markovcih, prekmursko ali borovo gostüvanje ter škoromatija na obrobju
Brkinov in Čičarije.
Ptujski kurenti:
Pravi kostum kurenta je narejen iz ovčje kože,
na glavi pa nosi masko, ki je sestavljena iz dolgega jezika, ki visi iz ust ter rogov, ki so
okrašeni s pisanimi trakovi. Okoli pasu ima pripete velike zvonce, ki ob
poskakovanju glasno zvonijo in tako odganjajo zimo ter privabljajo pomlad. Od
leta 2017 pa so bili obhodi kurentov dodani na UNESCOV seznam nesnovne kulturne
dediščine. Zraven kurentov pogosto vidimo tudi hudiče.
Laufarija
Laufarija je pustni običaj, ki se odvija v
Cerknem in se prične že prvo nedeljo po novem letu, ko se na ulicah v Cerknem
pojavi prvi laufar. Nato pa se vsako nadaljnjo nedeljo pojavi več laufarjev in
ta obred traja vse do pustnega torka, ko (simbolično) kaznujejo pusta in tako
preženejo zimo ter prikličejo pomlad in dobro letino.
Laufarji so znani predvsem po tem, da so
njihove maske narejene iz lesa, ena izmed mask pa je iz kože. Vsak laufar nosi
masko (imenovano "larfa") in skupaj z obleko ter obnašanjem
predstavlja lik, ki simbolizira določene človeške napake ali slabosti. Določeni
liki lahko predstavljajo tudi posamezni socialni sloj ali krajevnega posebneže,
nekateri liki pa so še iz poganskih časov in predstavljajo takratno verovanje v
današnjo dobo.
Fašenk v Markovcih
Fašenk ali čas pusta je obdobje med svečnico in
pepelnično sredo. Namen fašenka je predvsem ohranjanje bogate kulturne
dediščine etnografskih in karnevalskih likov Dravsko – Ptujskega območja. Glavni
dogodki, ki se odvijajo v tem času so:
- Fašenk v markovcih se uradno prične s prvim bičevim pokom, ki ga izvedejo 2. februarja, točno ob polnoči.
- Pustna povorka v Markovcih poteka na pustno soboto. Na povorki se najprej predstavijo etnografski liki, nato pa še karnevalske skupine. Na koncu sledi še pogostitev sodelujočih ter podelitev nagrad najboljšim likom ali skupinam.
- V času fašenka se v Markovcih odvijajo različne zabave v maskah, na katerih nastopajo različni glasbeniki. Vse te zabave načeloma potekajo v karnevalskem šotoru vsak vikend.
Prekmursko ali borovo gostüvanje
Borovo gostüvanje je zelo pomemben slovenski
ljudski običaj, ki je značilen v Prekmurju in pravico do praznovanja tega običaja
imajo le v tisti vasi, kjer se v predpustnem času ni nihče poročil. Pri
praznovanju borovega gostüvanja se uprizori simbolična poroka z borom. Prireditev
se odvija na pustno nedeljo in se začne že zjutraj, ko se vsi zbrani vaščani
fotografirajo ter izberejo primernega ženina. Nato se odpravijo do bližnjega gozda,
kjer se odvije glavno dogajanje – izbor primernega bora ter podiranje le-tega
in nato vleka bora iz gozda. Ob vsem praznovanju pa morajo paziti, da jim kdo, iz
sosednje vasi, česa ne ukrade. Poroko z borom lahko izvedejo že v gozdu ali pa
kasneje, ko se vrnejo na zbirno mesto. Dogodek zaključijo z veselico.
Žal pa se danes ta običaj odvija vse redkeje,
saj je že sámo načrtovanje zelo zahtevno, poleg tega pa je potrebno veliko
število ljudi, ki so pripravljeni sodelovati.
Škoromatija
Škoromatija je pustni običaj, značilen
predvsem za obrobje Brkinov in Čičarije. Škoromati na pustno soboto obhodijo
vas in od hiše do hiše pobirajo darove. V hiše vstopajo samo poberini (tisti
škoromati, ki pobirajo darove), zato morajo biti te osebe brez maske, da domačini
vidijo koga spuščajo v hišo. Domačinom se za vse darove zahvalijo ter jim
želijo dobro letino ter sreče in zdravja v prihajajočem letu. Povabijo jih tudi
na skupno večerjo, ki se odvija na koncu dneva. Ostali škoromati se lahko razkropijo
po vasi, kjer godejo, se veselijo ter uganjajo razne norčije. Škoromatija se
uradno zaključi na pepelnično sredo, ko simbolično zažgejo lutko pusta, ki je
ves pustni čas visela na drogu sredi vasi.
Povzeto po: Wikipedia (Pust, kurent, Fašenk po Markovsko), Slovenec.org, Dnevnik.si, Laufarija-cerkno.si, Skoromati.si
