18. januarja, se začenja Teden pisanja z roko, osrednji letni dogodek, ki je namenjen ozaveščanju o pomenu pisanja z roko nasproti tipkanju na tipkovnico. Letos se še posebej dobro zavedamo, da je postalo tipkanje dominanten način pisanja, tako pri mlajših, kot pri starejših. Izobraževanja na daljavo brez računalnika in drugih digitalnih medijev ne bi bilo mogoče organizirati. Tudi na delovnih mestih izginja pisanje z roko. A prav to spoznanje nas opozarja, da je potrebno prepoznavati in izkoriščati prednosti obojega. Pisanje z roko ohranja v pisanju človeške, ne le strojne sledi. Nihče nima take pisave kot vi.
Teden pisanja z roko poteka že šesto leto zapored v organizaciji Društva Radi pišemo z roko in ob podpori Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Zavoda za šolstvo RS ter nekaterih slovenskih podjetij. Letos sodeluje prek 200 osnovnih in srednjih šol, domov za starejše, ljudskih univerz in knjižnic. Društvo Radi pišemo z roko vsako leto izbere tri ugledne osebnosti, ki s svojimi rokopisi spodbujajo pisanje z roko, Letos so to zdravnik Erik Brecelj, režiserka Urša Menart in kolesar Tadej Pogačar. Osrednja tema je letos Pišem pismo prijatelju.
Pisanje z roko je povezano z našim živčnim in mišičnim sistemom. Je fina motorična spretnost. Spretnosti razvijamo z vajo, tj. da pišemo. Zanimivo je spoznanje, da ima vsak od nas ima drugačno pisavo. Strokovnjaki ugotavljajo, da naši možgani bolj kompleksno delujejo pri pisanju z roko kot pri pisanju s tipkovnico. Tu je namreč angažiran drugi del možganov. Informacija, ki jo napišemo z roko, se v spominu zadrži dlje časa. Pri pisanju z roko se nam utrne več idej, ohranjamo dolgotrajnejšo pozornost in tako vzdržujemo naše možgane v dobri formi, tudi ko smo starejši. Ne zanemarjamo niti pomena izvirnih sporočil, ki jih ob posebnih priložnostih napišemo z roko, npr. voščila, zahvale, pohvale, izraze sožalja. Z roko napisana sporočila so bolj osebna, izražajo spoštovanje in naklonjenost.
Po drugi strani pa nam tipkanje omogoča hitrejšo in cenejšo komunikacijo, lažje pridobivanje povratnih informacij in lažjo distribucijo sporočil. Danes si ne moremo več zamišljati pisanja brez tipkanja. Ker vedno manj pišemo z roko, postaja naša pisava manj čitljiva in toga, zato večkrat nadomeščamo pisano pisavo s tiskano. To se dogaja pri mlajših in starejših.
Izjava predsednice Društva Radi pišemo z roko, Marijane Jazbec. ‘Pisanje z roko je pomembno s kognitivnega, nevrološkega in socialno kulturnega vidika. Raziskave kažejo, da si pri pisanju z roko več zapomnimo, oblikujemo več idej, razvijamo fine motorične spretnosti in ustvarjamo dobre medosebne odnose. S sporočili, napisanimi z roko, namreč izražamo več spoštovanja in naklonjenosti kot s tipkanimi sporočili. Vesela sem, na primer, da je bilo lani v decembru napisanih z roko več novoletnih voščil kot leta poprej. Upam, da to ni bilo le posledica pandemije’.
