Knjižnična zbirka NUK ima status kulturnega spomenika, zato so pridobitve, ki jo bogatijo, toliko pomembnejše. Mednje spadajo zapuščine, ki so pomembne priče umetniškega ali znanstvenega procesa, in tudi ostalo tiskano ter rokopisno gradivo, vezano na kulturno in znanstveno dediščino slovenskega naroda. Prav vse ponujajo nove in izvrstne priložnosti za študij in raziskovanje posameznega avtorja, vsebine dela ali obdobja, v katerem je deloval, hkrati pa nepogrešljivo dopolnjujejo zbirko Narodne in univerzitetne knjižnice, v kateri se nahaja okoli 2, 8 milijona enot knjižničnega gradiva, temeljne zbirke pisne dediščine slovenskega naroda.
Z veseljem vam predstavljamo najpomembnejše pridobitve knjižnične zbirke NUK v letu 2020.
SVETI SENANUS
V NUK smo lani pridobili Prešernov rokopis pesmi Sveti Senanus. Gre za prvi izvirni in avtentični rokopis pesmi, napisan s pesnikovo roko, ki ga hranimo v NUK. Sveti Senan je satirična meniška balada, ki pripoveduje o Senanu, ki se umakne na samoten otok, da se izogne skušnjavi, a ta mu sledi tudi tja in zaradi tega se na koncu med ljudi tudi vrne, pesem pa pesnik zaključi predvsem zbadljivo do menihov. France Prešeren je snov zanjo prek pesmi St. Senanus and the Lady Thomasa Moora zajel iz latinske legende, a je motiv preoblikoval z mislijo na svojega prijatelja Gašperja Crobatha p. Benvenuta (1805-1880), ki mu je pesem tudi posvetil. V letih od nastanka v literaturi in časopisju vse do danes najdemo sledi razmišljanja o Svetem Senanu, bodisi v korespondenci Josipa Stritarja, Bleiweisovi zavrnitvi Josipa Cimpermana, ki je želel o pesmi objaviti prispevek v Novicah, bodisi v pesmih patra Benvenuta samega, s katerimi je Prešernu odgovarjal.
Benvenut je Svetega Senana od pesnika prejel 24. maja 1846. Rokopis pesmi je napisan v bohoričici z značilno Prešernovo pisavo, na koncu je njegov podpis v gajici. Prvič je bila objavljena v petem zvezku Krajnske čbelice (1848), skupaj z Nuno, Šmarjino goro, Nebeško procesijo, Zdravljico in V spomin Matija Čopa – torej v sklopu zadnje objave svojih pesmi, ki jo je France Prešeren tudi doživel; leta 1866 sta jo v zbirko Pesmi Franceta Preširna, s pésnikovo podobo, z njegovim životopisom in estetično-kritičnim uvodom umestila urednika Josip Jurčič in Josip Stritar. Po nekaj ponovljenih izdajah pa je objavo doživela tudi v slikanici Sveti Senan; Nuna in kanarček leta 1998 z ilustracijami Bogdana Groma. Rokopis Svetega Senanusa smo v digitalni obliki dodali na portal Digitalne knjižnice Slovenije.
ROKOPIS JANEZA LUDVIKA SCHÖNLEBNA
V novembru 2020 smo s pomočjo Ministrstva za kulturo uspeli pridobiti tudi enega zanimivejših rokopisov teologa in zgodovinarja Janeza Ludvika Schönlebna (1618–1681). Gre za kompilacijo besedil z naslovom Varia statum politicum, judicialem, et oeconomicum Carnioliae concernentia (»Razne politične, sodne in ekonomske zadeve dežele Kranjske«). Poleg pravnih besedil kompilacija vsebuje tudi polemično različico molitve očenaš proti švedskemu kralju, poročilo o ljubljanski kapucinski pasijonski procesiji na veliki petek, ki je datirano v 1. junij 1681, recept za tablete iz aloe vere in dopasni portret cesarja Leopolda I.
Rokopis sicer ne vsebuje Schönlebnovega avtorskega dela, je pa nastal po njegovem naročilu in vključuje njegove lastnoročne komentarje in zabeležke. Po mnenju največje slovenske poznavalke življenja in opusa Janeza Ludvika Schönlebna, dr. Monike Deželak Trojar z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, je Schönleben besedila zbral za načrtovano drugo knjigo dela Carniolia antiqua et nova, v katerem je nameraval popisati kranjsko zgodovino od leta 1000 do svojega časa oziroma do leta 1660. Prav zato bo rokopis izjemno zanimiv za raziskovalce slovenske pravne in kulturne zgodovine. Večina njegovega opusa iz zbirke NUK ter iz Mestne knjižnice Ljubljana je javnosti dostopna tudi na portalu Digitalne knjižnice Slovenije.
DRUGE PRIDOBITVE KNJIŽNIČNIH ZBIRK V LETU 2020
V letu 2020 smo v dar dobili tudi korespondenco literarnega zgodovinarja, kritika in teoretika, esejista in utemeljitelja slovenske primerjalne književnosti Antona Ocvirka; prav tako korespondenco bibliotekarja, literarnega zgodovinarja, pesnika, leksikografa, urednika in prevajalca Alfonza Gspana; dve pismi družine Kosovel in ostalino Frana Saleškega Finžgarja (v elektronski obliki). Prav tako smo prejeli tudi Gradual (fragment rokopisa), zapuščino literarne zgodovinarke Helge Glušič in osebni arhiv stripov prevajalca in lektorja ter risarja Santiaga Martina. Med pridobitvami je tudi gradivo Cirila Zlobca, Angele Piskernik in Simona Gregorčiča. V dar smo dobili delo Petra Krizologa Sermones nunc primum in vulgus editi iz leta 1534. Še posebej veseli pa smo bili obsežnega arhiva slikarke in ilustratorke Melite Vovk Štih, ki vsebuje portrete udeležencev PEN in portrete slovenskih ustvarjalcev, prav tako pa tudi glasbenega opusa Igorja Krivokapiča, ki nam je poleg rokopisov podaril tudi notne tiske, izdane v tujini.
Med nakupi, s katerimi smo lani obogatili svojo zbirko je tipkopis zbirke Žalostne reke Antona Vodnika in pisma Ade Škerl Borisu Kranjcu, zemljevid Schlavonie, Croatie, Carnioe, Istriae Bosnie finitmorumque Regionum Nova Descriptio A. Hirschvogla s konca 16. stol., delo Ferranteja Pallavicina Vulcani Liebes-Garn iz leta 1669 ter delo Sigmunda Friedricha Wartmanna Polonia suspirans durch die klagende Königin Polonia auff dem Parnasso Apollini vorgetragen … ki je bila nekoč del Auerspergove knjižnice. Slikovna zbirka pa je pridobila 13 plakatov, 10 portretnih fotografij Tihomirja Pinterja in 11 obarvanih črno-belih diapozitivov z začetka 20. stoletja, ki predstavljajo rariteto.
Podrobnejše predstavitve pridobitev knjižnične zbirke NUK [pdf]
