Onesnaženost zraka z delci PM10 je bila v letu 2020 nizka in prvič od začetka meritev na nobenem merilnem mestu Državne merilne mreže za spremljanje kakovosti zunanjega zraka vsota prekoračitev mejne dnevne vrednosti za delce PM10 (50 μg/m3) ni presegla števila 35, ki je dovoljeno za celo leto.
Do večine vseh preseganj v letu 2020 je prišlo v januarju, ko so bili pogosti temperaturni obrati, ki onemogočajo razredčevanje izpustov iz malih kurilnih naprav in prometa, ki sta največja vira delcev PM10.
Tudi letna mejna vrednost za delce PM10 v letu 2020 ni bila presežena na nobenem merilnem mestu.
Za boljšo kakovost zraka so v večini zaslužne ugodne vremenske razmere in ne zmanjšanje emisij ter ukrepi v okviru načrtov za izboljšanje kakovosti zunanjega zraka. Kljub temu da je onesnaženost zraka z delci v letu 2020 nižja kot v preteklosti, so med neugodnimi vremenskimi razmerami ravni delcev še vedno višje od standardov kakovosti zraka, ki jih predpisuje zakonodaja.
Prehod puščavskega prahu nad Slovenijo je v marcu za nekaj dni zelo onesnažil zrak z delci. Dva dni so bile ravni delcev PM10 na večini merilnih mest po Sloveniji višje od 100 μg/m3. Najvišja dnevna raven PM10, 195 μg/m3, je bila izmerjena 27. marca v Zagorju.
Za delce PM2,5 je z letom 2020 predpisana mejna letna vrednost 20 μg/m3 kar je za 5 μg/m3 manj kot prejšnja leta. Kljub strožjemu predpisu, mejna letna v letu 2020 ni bila presežena na nobenem od petih merilnih mest, kjer izvajamo meritve.
Ravni benzo(a)pirena so bile v letu 2020 na vseh merilnih mestih nekoliko višje kot leta 2019. Najvišje ravni so bile izmerjene v kurilni sezoni. Takrat so izpusti zaradi ogrevanja večji, dodatno pa so za to obdobje značilni tudi neugodni meteorološki pogoji (slaba prevetrenost in izraziti temperaturni obrati). Poleti so ravni na vseh lokacijah znatno nižje.
Letne ravni niklja, arzena, kadmija in svinca so bile v letu 2020 na vseh merilnih mestih nižje od zahtev za kakovost zraka. Najvišje ravni svinca, kadmija in arzena so bile izmerjene v Žerjavu v Zgornji Mežiški dolini.
Povprečne letne ravni benzena so bile v letu 2020 na vseh merilnih mestih približno enake in tako kot vsa leta poprej pod mejno vrednostjo. Višje ravni benzena so izmerjene v hladnejši polovici leta, kar je posledica večjih izpustov individualnih kurišč zaradi povečane potrebe po ogrevanju, ter slabše prevetrenosti ozračja.
Leto 2020 ni bilo ekstremno glede ravni ozona. Nižje so bile urne, 8-urne in letne ravni ozona, manj je bilo preseganj zakonsko predpisanih vrednosti za ozon. Na to so vplivale predvsem vremenske razmere v poletnem času in ukrepi epidemije COVID-19 z zmanjšanjem izpustov, ki pripomorejo k tvorbi ozona.
Mejne in kritične vrednosti dušikovih dioksidov v letu 2020 niso bile presežne na nobenem merilnem mestu. Najvišje ravni so izmerjene na prometno zelo obremenjenih merilnih mestih v času prometnih konic. V letu 2020 so bile povsod v Evropi in tudi v Sloveniji zabeležene nižje ravni dušikovih oksidov kot v preteklih letih. Na znižanje ravni dušikovih dioksidov so imeli velik vpliv ukrepi, ki so bili povezani s širjenjem epidemije COVID-19, predvsem omejevanje gibanja in zmanjšanje cestnega prometa.
Urne, dnevne in letne ravni žveplovega dioksida so v Sloveniji na vseh merilnih mestih že več let pod mejnimi vrednostmi za varovanje zdravja in kritičnimi vrednostmi za varovanje rastlin. Tako je bilo tudi v letu 2020.
Ravni ogljikovega monoksida so bile na vseh merilnih mestih, tako kot že vsa leta doslej, pod mejno vrednostjo.
vir: Agencija Republike Slovenije za okolje (gov.si), 28.12.2021
