Najbrž je najbolj osnovno znamenje človekove narave prav jezik. In nič ni bolj ključnega za prenos in ohranjanje jezikov kot vloga maternega jezika. Zato je 21. februar vsako leto priložnost za počastitev mednarodnega dneva materinščine.

Materinščina ni le jezik, ki ga govorimo od rojstva. Je izraz naše identitete, kulture in povezanosti z našimi koreninami. Skozi materni jezik prenašamo zgodovino, tradicijo, vrednote in znanje. Je ključni del naše osebnosti in način izražanja naših misli, čustev in izkušenj.

Vendar pa se danes soočamo s številnimi izzivi glede ohranjanja in promocije materinščine. Globalizacija, migracije in prevlada globalnih jezikovnih standardov pogosto ogrožajo manjše in lokalne jezike. Poleg tega se v digitalnem svetu pojavljajo nove oblike jezikovne homogenizacije, ki lahko dodatno ogrozijo pestrost jezikovnega izražanja.

Zato je mednarodni dan materinščine pomemben trenutek za ozaveščanje in delovanje. Poudarja pomembnost spoštovanja, ohranjanja in promocije vseh jezikov, še posebej manjšinskih in ogroženih. Spodbuja prizadevanja za večjezično in večkulturno izobraževanje ter podpira raznolikost jezikovnega izražanja.

Po podatkih Ethnologue, spletnega portala, ki se posveča jezikom, naj bi bilo v svetu 7.168 različnih jezikov. 40% svetovnih jezikov je ogroženih, pogosto z manj kot 1000 govorci. Hkrati pa več kot polovica svetovnega prebivalstva govori le 23 jezikov. Vsak od teh je izraz določene kulture, identitete in zgodovine.

Vsak od nas lahko prispeva k ohranjanju in promociji materinščine na svoj način. To lahko storimo z učenjem jezikov, spodbujanjem uporabe maternega jezika v domačem okolju, podpiranjem jezikovnih politik, ki spoštujejo raznolikost, ter z izmenjavo jezikovnih in kulturnih izkušenj z drugimi skupnostmi.

Ob tem dnevu se spomnimo, da je vsak jezik dragocen del človekovega izročila in da ima vsak posameznik pravico do svoje jezikovne identitete. Zato naj bo mednarodni dan materinščine opomin, da jezik povezuje, bogati in krepi našo skupno človeško dediščino.