Za uvod v projektne dejavnosti smo pripravili razstavo fotografij Tadeja Bernika v naši vrtčevski 'Pilonovi galeriji' in tako zaradi razmer vstopili v svet umetnosti, galerij in muzejev na prilagojen in varnejši način. Fotografska razstava je otroke spodbudila k iskanju odgovorov na mnogo vprašanj o fotografiji in fotografiranju. V tej otroški radovednosti in želji po raziskovanju nas je obiskal v vrtcu sodelujoči fotograf in otrokom na otroški način predstavil svet fotografije. Ogledali so si dela svetovno znanih fotografov ter se seznanili s fotografsko opremo. Skozi igro 'fotograf in fotoaparat' so se otroci srečali tudi s tehniko fotografiranja ter različnimi postavitvami fotografa pred motivom. Otroci s prvimi neposrečenimi in meglenimi fotografijami niso bili najbolj zadovoljni. V želji, da jim uspe narediti tiste 'prave fotografije', so z veseljem sprejeli prvi izziv fotografa. Podal jim je nalogo, naj v različnih okoljih (mesto, vrtec, gozd) poiščejo nekaj okroglega, modrega, lepega, hrapavega ipd. ter to fotografirajo. Nastale fotografije smo vsakodnevno analizirali in spoznavali, kaj lahko še spremenimo, izboljšamo in z vsakim novim dnem so nastajale kvalitetnejše in boljše fotografije
Projekt smo nato preko ogleda različno starih fotografij povezali s starimi časi in s septembrsko razstavo črno-belih fotografij o kmečkih opravilih na razstavišču ob grajski poti. V svet preteklosti smo stopili s pomočjo etnologinje dr. Jasne Fakin Bajec, ki je otrokom predstavila svoj poklic in kako sama raziskuje preteklost. Otrokom je s pomočjo starih fotografij približala življenje nekoč: kako so ljudje živeli, kakšna oblačila so imeli, kaj so počeli, kako so delali … Za konec smo skupaj sestavili tudi nekaj vprašanj, ki bi jih kot etnologi postavili starim ljudem. Ta vprašanja smo nato nadgradili še z ostalimi, ki so se otrokom porodila ob ogledu različnih posnetkov o starih dejavnostih, črno-belih slovenskih filmih in igri s starimi predmeti. Zapisana vprašanja so bila v pomoč staršem in otrokom pri nalogi intervjuvati v svojem sorodstvu najstarejšega člana, živečega v 30. in 40. letih prejšnjega stoletja. Uspelo jim je iz prve roke izvedeti veliko informacij o življenju brez elektrike, televizije, avtomobilov in številnih dobrin, ki jih imamo na razpolago danes.
Na tej točki smo se ponovno povezali s fotografom Tadejem, ki je predlagal, da bi lahko otroke seznanili s fotografijami in slikarskimi deli domačega umetnika, Vena Pilona. Njegova fotografska pot se je odvijala ravno v času črno-belih fotografij, a si jih žal zaradi omejitev nismo mogli ogledati v Pilonovi galeriji. Pri vsem skupaj nam je zelo pomagala direktorica galerije Tina Ponebšek, ki je za nas pripravila nekaj najzanimivejših fotografij in slikarskih del, primernih za uprizarjanje. Otroci so Pilonova dela najprej podrobno preučili, analizirali in se nato s pomočjo slikarskih in fotografskih pripomočkov preizkusili kot 'mali Piloni slikarji' in 'mali Piloni fotografi'.
Sledil je drugi obisk fotografa v vrtcu. Delavnica je potekala kot uprizarjanje Pilonovih fotografij v notranjih prostorih, v naslednjih dneh pa smo se opravili z otroki na teren. Po iskanju primernih kadrov v okolici vrtca in lokalni skupnosti, smo začeli s fotografiranjem prizorov. Pripravili smo si potrebne pripomočke, oblačila in kar smo potrebovali za čim boljšo 'kopijo' Pilonovih fotografij. Otroci so se v teh dejavnostih vživljali tako v vlogi igralca kot fotografa in koordinatorja fotografiranja prizorov.
Pri uprizarjanju in igranju vlog so postajali otroci vedno bolj suvereni, kar nas je pripeljalo do ideje, da naredimo iz fotografije nekaj več. Za oblikovanje foto stripa 'dan nekoč' in filmskega scenarija smo uporabili skrbno zapisane pripovedi pradedkov in babic, ki so jih otroci pridobili s pomočjo intervjuvanja.
Ko sta bili scenarij in režija filma pripravljena in zapisana s pomočjo otroških ilustracij, smo intenzivno začeli s pripravami na snemanje in fotografiranje. Za pomoč pri kostumih smo zaprosili OŠ Danila Lokarja Ajdovščina, Društvo Doli,sodelavce in starše. Del filma in foto stripa smo s pomočjo fotografa posneli v Lokavcu in sicer v Batičevi hiši, ki ima zaradi 'črne kuhinje' danes muzejsko vrednost. Otrokom sta hišo in življenje v njej predstavila Boris Blažko in njegova žena, ki imata o življenju in delu v Lokavcu nekoč veliko povedati. S svojimi predlogi in znanjem sta naše kadre in prizore med snemanje še dodatno obogatila in poglobila. Pot nas je nato vodila skozi Brith še do zaselka Kuši, kjer sta nam brata Černigoj v kovaškem muzeju Mihaela Kussa predstavila kovaštvo in kovačijo. Gospod Stanislav Černigoj je bil vlogo kovača pripravljen odigrati tudi v filmu, za kar smo mu iskreno hvaležni.
S snemanjem prizorov smo nato nadaljevali še v Ajdovščini. Z veseljem sta nas sprejela tako lastnik Polževega mlina kot tudi gospodar 'ranča' v Žapužah, gospod Evgenij Stibilj. Slednji nam je za snemanje prizorov starih kmečkih opravil z veseljem odstopil njegovo poslopje, ogrado ter pokosil del travnika, na katerem je potekal prizor spravila sena. Otrokom so bili vsi ti prizori od spanja na seniku, paše, pranje perila v potoku pa do drugih kmečkih opravil zelo dragocena izkušnja. S tem smo jim omogočili v realnem okolju pridobiti konkretno izkušnjo in doživljanje starega kmečkega življenja. Znanje in spretnosti, ki so žal že dolgo let pozabljene, bodo zagotovo ponesli s seboj v življenje.
Na tem mestu pa bi se radi še enkrat zahvalili vsem sodelujočim, fotografu, vodji projekta gospe Bogdani Borota Univerze na Primorskem in prostovoljnim igralcem iz lokalnega okolja, ki so bili pripravljeni posneti zahtevnejše dele filma. Hvala tudi vsem lastnikom ali skrbnikom objektov, v katerih smo snemali. Zahvaljujemo se tudi staršem za zaupanje in podporo pri našem delu ter strokovnim delavcem vrtca, ki so nam pri organizaciji in izvedbi kakorkoli pomagali.
KM
