Čudovita jasnina, ki je obogatila praznični dan, me je zvabila k mojim koreninam. Odpravila sem se v Vrtovin, v vas, z najlepšim imenom, to je vrt vina. Res, pozdravljali so me vinogradi na terasah. Mislim, da jih je manj, kot jih je bilo v preteklosti. Pogumno sem merila korake po zaselkih, raztresenih po pobočju Kuclja. Vsaka domačija hrani svojo zgodbo, ohranjena je v mojem spominu. Dihala sem spokojnost, polno miru, ki je vela iz samotnih hiš. Nekatere med njimi samevajo: gospodarji so se poslovili, mladi so odšli.

Prve jaslice so me pozdravile že v Jami, kot smo rekli temu zaselku. Torej skrivnostni božični čas, ki so mu naši ljudje v preteklosti posvetili veliko pozornosti, vendar moram reči, da je bil praznik predvsem doživetje otrok. Odrasli so le pomagali pri tem. Za drevesce je bil borček ali brin, kar je raslo v Brdu ali v Brdcu. Podobice so bile plod domačih mojstrov, pogosto otrok. Materiala sta bila krompir ali gips. Vse se spreminja, tudi božič je drugačen. Mojo pozornost so iz preteklosti pritegnili vrtovi, v katerih še vztraja zelenjava za vsakdanjo potrebo. Prečkala sem potok Vrtovinšček, ki je bil v preteklosti marsikateri družini osnova za preživetje. Pravzaprav se je življenje vasi vrtelo okrog potoka. Mline in žage je poganjala voda, živina je bila odvisna od nje, tudi nam otrokom je predstavljala kar 'enajsto šolo', po Cankarju. Tega dne je njegova voda mladostno in poskočno lizala kamenje in se lesketala v praznik.

Pot me je vodila mimo vodnega stolpa. Misel te nehote potegne v zgodovino, v rimske čase. Mene so pritegnile jaslice, postavljene v vodnem stolpu. Ljudje so ustvarili mnoge zgodbe, vendar v zgodovinskem vodnem stolpu ne stojijo nobene jaslice na Slovenskem. Te so edinstvene.

Suho listje mi je šumelo pod nogami, ko sem merila korake proti vrhu. Na imenitnih tablah se lahko pohodnik pouči o naravnih in kulturnih značilnostih te kraške planote. Jaslice, ki jih prebivalci Vrtovina in okoliških krajev postavljajo že več let zapovrstjo, sodijo gotovo med pomembne kulturne značilnosti. Domišljija ne pozna meja. Vrh Svetega Pavla je posejan z različnimi božičnimi zgodbami. Material je raznovrsten: pritegnila me je podoba božične zgodbe, vklesane v deblo. Nekdo je svetopisemske podobe pobarval na različno kamenje. Spet tretji oblikovalec je Sveto družino postavil v lepo izrezljano štalco in jo obesil na drevo. Veliko je različnih podob in zgodb, bistveno je, da so se ljudje združili v ustvarjanju in prispevali svoje ideje in čas. Prebivalcem Vrtovina so se že v preteklosti pridružili Selci, prepoznani po svojem gasilskem društvu in prostovoljnih gasilcih, na katere so zelo ponosni. Mimo forme vive sem zapuščala božične skrivnosti. Mogoče bi lahko postalo prizorišče na Svetem Pavlu vez, povezava še z drugimi sosednjimi vasmi. V skupnosti smo močnejši.

Irena Šinkovec