Lokostrelski krožek se na OŠ Dobravlje pripravlja na svoje tretje leto delovanja. V dveh letih je na šoli popestril ponudbo športov in nekatere učence popeljal na tekmovanja, kjer so dosegli kar lepe uspehe.

Na zadnjem državnem prvenstvu, ki je bilo 17. maja v Stožicah, so se pomerili tekmovalci s šestinšestdesetih osnovnih šol. Kar štirje naši učenci so prejeli medaljo kot posamezniki, od tega so tri zlate. Ekipa od 4. do 6. razreda pa se je uvrstila na tretje mesto.

Uspeh gre najbrž pripisati redni vadbi ter podpori na šoli in pri starših. Nič pa ne bi mogli niti brez ustrezne opreme. Za dobršen del le-te se moramo zahvaliti ŠKD Budanje in njihovi lokostrelski sekciji, ki veliko dela vloži v njeno izdelavo in vzdrževanje. Učencem, ki se bolj navdušijo nad tem športom, pa omogočijo dodatno vadbo, ko se sami za to odločijo.

Razumljivo je, da si otroci želijo biti športno aktivni, saj jim to omogoča gibanje, ki je njihova naravna potreba, poleg tega pa živahno preživijo čas v družbi vrstnikov. In to si zanje želijo tudi njihovi starši.

To pa ni tisto, kar si predstavljamo pod izrazom lokostrelstvo – družba že, ampak veliko gibanja? Zakaj bi se nekdo pridružil lokostrelstvu?

Običajno je odločilna prva izkušnja z lokom. Slediš navodilom, napneš, izpustiš in … zadeneš. Nekaj. Morda tarčo, morda stojalo, morda travo za njim. Bodočim lokostrelcem je skupno to, da želijo poskusiti še enkrat in ustreliti bolje. Naslednjič pa še bolje. Če pa je zadetek popoln, ga hočejo ponoviti. In če se pri mnogih drugih športih trudijo za moč, hitrost in eksplozivnost, pri lokostrelstvu vadijo predvsem zbranost, osredotočanje, natančnost in vztrajnost. Zanimivo je videti otroka, ki v razredu komajda zdrži minuto ali dve pri miru, kako sledi vsem navodilom, se ustavi, osredotoči, pravilno izvede strel in sledi puščici, dokler ni v tarči.

Na tekmo se lokostrelci gredo pomerit s konkurenco, predvsem pa premagat sami sebe. Bolj kot drugod je tukaj pomembno, da si urediš misli in imaš tremo pod nadzorom. Drugače dobrih zadetkov s treninga ne moreš prenesti na tekmo. Ko meriš v tarčo, moraš ustreliti sam, pa vendar mora znotraj iste ekipe vladati pozitivno vzdušje, v katerem tekmovalci drug drugega podpirajo in spodbujajo, se veselijo uspehov sotekmovalcev in razumejo, kadar spodleti. Zato tudi treningi ne potekajo ves čas smrtno resno in v tišini, ampak med pogovorom in smehom, ki mora seveda potihniti, ko stopijo na strelno črto.

Pa da ne bo pomote! Samo zbranost tudi pri lokostrelstvu ne zadostuje. Vsak trening mora lokostrelec začeti dobro ogret, vaditi mora tudi za koordinacijo in moč. Čisto v redu je streljati za razvedrilo, ker ti je to pač všeč. Če pa lokostrelec goji ambicije po večjih uspehih, mora dobro skrbeti tudi za svojo kondicijo in moč, da lahko v roke vzame tudi močnejši lok. Za najboljše lokostrelce sklece niso noben problem, naredijo pa tudi več sto strelov na dan.

Danica Krapež