Masiv Mont Blanca se nahaja v Savojskih Alpah na meji med Francijo in Italijo, njegov vrh pa leži v Franciji. Člani Planinskega društva Ajdovščina smo se vrnili s TMB - pot okoli masiva Mont Blanca, znana kot Tour de Mont Blanc (TMB). Pot TMB predstavlja eno najbolj slikovitih pohodniških poti v Evropi, ki se razteza čez tri države: Francijo, Italijo in Švico. Začetek in smer na poti TMB si vsak izbere sam. Mi smo šli v nasprotni smeri urinega kazalca. Z več kot 170 kilometri dolžine in več kot 10.000 metri skupnega vzpona in spusta ponuja pot edinstveno doživetje alpske raznolikosti in naravne lepote. Med 13. in 17. avgustom smo prehodili polovico te poti, natančneje 90 km, s skupnim vzponom in spustom 5200 metrov na odseku od Chamonixa v Franciji do Courmayerja v Italiji, ki je znan po svoji slikovitosti in ponuja nekatere izmed najbolj mističnih razgledov na poti. Pohod je bil organiziran s štirimi prenočitvami v vnaprej rezerviranih kočah, zato smo bili pripravljeni na hojo v vsakem vremenu. Priprave na pohod so potekale celo leto, od kondicijskih priprav udeležencev do planiranja in rezervacije poti, ki sta jo vodila glavna vodnika Tomi in Anja Klančnik ob podpori Ožbeja Marca, Petre Fučka, Magdalene Fabčič in Vanje Blažica. Prav tako smo se posvetili sestankom in pogovorom o nujni opremi, obutvi, obleki, vodi, palicah, kočah, hrani, poti in profilu poti, težavnosti ter vremenu.

Že prvi dan naše poti, ki je vključeval predvsem prevoz do Aoste, Courmayeurja in skozi predor do Chamonixa, ki nam ga je Ožbej tudi razkazal. Prvo in tudi drugo noč smo prespali v zanimivi koči Chalet Les Méandres (ex Tupilak) (1120 m) v Les Houches ter se prvi dan hoje podali na Brevent.  Pred sončnim vzhodom smo se tako podali v klanec, najprej proti jezeru Lac de Blanc ob koči Refuge La Blanc (2352), ki je eno najlepših in tudi najbolj obiskanih v okolici Mont Blanca. A tisti dan smo bili ob jezeru skoraj sami, najverjetneje zato, ker je bila zgodnja ura in tudi vremenska napoved ni bila obetavna. Vsi smo imeli dežno opremo s seboj, v glavi pa misel, da je ne bomo potrebovali. Vse to smo ob lepoti turkiznega jezera z razgledom na Mont Blanc hitro pozabili, a vseeno smo dokaj hitro pojedli sendvič. Od jezera smo se vzpeli po poti, ki bi omogočala, da do Plan Praz (2075) ne bi izgubili veliko višine. A sredi poti smo se zaradi snežnih zaplat in bližajočega dežja vseeno spustili do koče Refuge de la Flégère (1877) ter se tako izognili prvi plohi. Ponovno smo zagrizli, tokrat v strm klanec do Plan Praz (2075), Col de Brévent (2368) in nazadnje do vrha La Brévent (2525). Naredili smo še društveno sliko in uživali v panoramskih razgledih na pogorje Bréventa in jezero Lac de Brévent. V spustu proti koči Refuge de Bellachat (2152) smo že razmišljali, kje v nahrbtniku je naša dežna oprema. Ulilo se je, klepet je potihnil. Dvajset planincev je v račjem slogu tiho in previdno sestopalo po strmem kamnitem spustu; ni bilo enostavno. A ni minilo niti pol ure, ko se je razjasnilo. Ustavili smo se in pod seboj zagledali spektakularni pojav mavrice, ki je v odboju žarkov in vodnih kapljic zraka nastala nad Chamonixom. V gozdu Coupeau nad Les Houches smo pred seboj zagledali tudi kip Kristusa Kralja, visok 25 metrov, postavljen leta 1934 in posvečen miru na svetu. Bolj mirni smo bili tudi mi, saj je bila tik pod kipom tudi naša koča.

Drugi dan hoje smo prišli do loka v Les Houches, kjer začne večina pohodnikov. Ob loku smo se ustavili, slikali in si zamislili, kako je narediti celotni krog. Drugi dan smo se zavedali, kaj pomeni večdnevni pohod. Noge so bile težke, še težji pa nahrbtniki, na srečo smo vodo točili v potokih, ob kočah ali rekah in je nismo nosili za cel dan. Ja, dobra kondicija zelo olajša vsak korak in dihanje, in z vsakim dnem je bilo lažje. Kmalu smo se lotili zelo strmega klanca proti prelazu Col de Voza (1650), ki je ves čas potekal pod žičnico med Les Houches na severu in Les Contamines-Montjoie na jugu. Imeli smo tudi srečo, saj smo prav na vrhu prelaza videli znameniti tramvaj Mont-Blanc na najvišji zobati železnici v Franciji. Nato smo nadaljevali proti prelazu Col de Tricot (2124), med gorama Mont Vorassay in Aiguille de Bionnassy. Naprej je pot vodila po strmem terenu skoraj do hitro tekoče reke, ki izvira iz ledenika Bionnassay. Tu so prišli na svoj račun ljubitelji nestabilnih visečih mostov. To ni glavna pot TMB, ampak varianta, ki jo izberejo dobro fizično pripravljeni pohodniki, vendar se vsak trud izplača, saj ves čas občuduješ razglede na Bionnassay, njegov ledenik, Mont Blanc in južni konec Aiguille Rouges. Občudovali smo tudi kočo Goûter, ki za alpiniste predstavlja izhodišče za vzpon na streho Evrope. Oskrbnik v koči nam je to pot posebej priporočil, a z žalostnim sporočilom, da ledenika Bionnassay čez nekaj let ne bo več. Iz prelaza je sledil spust proti reki in dolini Miage ter koči Refuge de Miage (1560), ki smo jo skrajšali za kar celo uro, pa čeprav smo občudovali ledenike, ki se končujejo z rekami. V dolini nas je premamila prav ledeno mrzla reka Le Grand Pont  - kar ustavili smo se, se sezuli in osvežili. Čakal nas je le še 200-metrski vzpon proti koči Auberge du Truc pod goro Mont Truc. Prelepa koča Auberge du Truc nas ni premamila, saj so se pred nami zbirali temni oblaki, na drugi strani doline je že deževalo, mi pa smo se podali proti še eni posebni dolini Contamines-Montjoie. Ulilo se je tik pred trgovino, kar smo izkoristili za nakup sendviča in pijače, preden smo se odpravili naprej, se je že razjasnilo.

Tretji dan hoje smo se za posladek najedli borovnic in malin ob strmi poti v narodnem parku Réserve Naturelle des Contamines-Montjoie. Kmalu pa smo zavili desno proti Les Pres. Ta dan smo skoraj cel preživeli na višini okrog ali pa nad 2000 m.  Že smo bili pri najlepši koči Refuge Les Pres (1935), ki je stara komaj štiri leta. Odpočiti smo odkorakali po prelepi, razgledni prečni poti proti Carrefour de la Cantine (1910) ter po poti, ki je zaradi padajočega kamenja zahtevala naš hitrejši korak proti Tumulus Plan des Dames (2043). Strm klanec pred prelazom je bil odličen, prav tako pa tudi pavza in malica na vrhu. Sedeli smo nad razgledom proti jezeru Lacs Jovet pod pogorjem tritisočaka Mont Tondu, na gori Aiguilles de la Pennaz (2688) in Tete Sud des Fours (2664) nad nami ter dolinama Contamines-Montjoie, iz katere smo prišli, ter na drugi strani Le Gitaz. Oblaki so se začeli zbirati in začelo je pihati, tako da smo se odpravili proti koči Refuge de La Croix du Bonhomme (2443), ki so jo vodili mladi.

Četrti dan hoje je bil naš zadnji. Zbrali smo se na verandi koče in oblekli dežna oblačila; na srečo ni bilo mrzlo in tudi ni pihalo. Na vrhu prelaza Col des Fours (2665) smo se skoraj zaleteli v ostanke snega, ki so kot zid zapirali pot. Obhodili smo jih in se spustili po zelo lepem a strmem in dolgem spustu. Vsake toliko so meglice popustile, da se je prelepa pokrajina vsaj malo odprla, a dež je kar vztrajal. Previdno smo se spuščali po blatnem in strmem terenu do vasice Ville des Glaciers, kjer je možno dobiti tudi francoski sir, a danes ni bilo ravno živahno. Kmalu smo prečkali tudi prelepo kočo Refuge des Mottets, ki ima zelo lepo lokacijo pod amfiteatrom tritisočakov, iz katerih izvirajo reke; tisti dan je izgledalo, kot bi izvirale iz megle. Vzpon do Col de la Seigne (2516) se je najprej po rajdah strmo vzpenjal, nato se je malo položil, ravno toliko, da smo še lahko izmenjavali misli. Ob močnem vetru in mrazu na vrhu smo se hitro oblekli, naredili fotografijo in se spustili v dolino Val Veny. Tako smo prešli iz Francije v Italijo. Ves čas smo prečkali potoke, ki so se z leve in desne spuščali iz gora, in opazovali ostanke snega, tako da pot ni bila vedno vidna. Preko planote La Lée Blanche z ruševinami kamnitih stavb, ki so v vijolični barvi cvetja postale prav fotogenične, in mimo Casermetta, nekdanje vojaške stavbe, ki je po prenovi postala center za interpretacijo narave, nekakšen muzej na prostem, smo se kar prehitro spuščali v dolino. Kljub temu smo se povzpeli do koče Rifugio Elisabetta (2195), ki se nahaja na čudoviti lokaciji na dnu doline Val Veny, v Grajskih Alpah, pod ledenikoma Ghiacciaio della Lex Blanche in Ghiacciaio d'Estellette, s katerih se s terase koče odpira spektakularen pogled. Pot se je nato nadaljevala mimo dolge ravnine jezera Combal ter do postaje, kjer smo srečali tudi Ožbejevo skupno - bravo za odličen tempo; in se z brezplačnim avtobusom odpeljali 9 km do Courmayeurja. Na desni strani nas je pozdravljal Mont Blanc, in obljubili smo mu, da se še vrnemo.

Čestitke vsakemu, ki se je vrnil domov z novimi izkušnjami, zavedanjem svojih zmožnosti, novimi spoznanji o sebi in novo motivacijo za prihodnje hribovske in tudi druge izzive. Takšna pot nam vsekakor ponudi širši pogled na planinstvo v mednarodnem prostoru, spodbuja orientacijo v naravi in sledenje poti do naslednjih ciljev, ter krepi sodelovanje v skupini in občutek za sočloveka. Predvsem pa nas uči, da pri reševanju problemov nismo sami. Vsi smo se vrnili obogateni – pot in skupina nas je oblikovala!

• DAN 1: Prevoz: Ajdovščina (Slovenija) – Courmayeur (Italija) – Chamonix (Francija)

Glavni temi na avtobusu sta bili: novi gojzarji/čevlji in upam, da nas dež ne ulovi.

• DAN 2: CELOTNI BREVENT: Argentiere (1350) – Refuge La Blanc (2352) La Flegere (1877) Plan Praz (2075)  - Col de Brevent (2368) - La Brevent (2525) - Lac de Brevent  - Refuge de Bellachat (2152)  - Chalet Les Méandres (ex Tupilak) (1120 m)

POT: 30 km, +2100 m, -2400 vm, 11 h 30 min

Dve nočitvi: Les Houches / Chalet Les Méandres (ex Tupilak) (1120 m)

• DAN 3 (drugi dan hoje):Les Houches (1050) - Col de Voza (1650) - Col de Tricot (2124) - Refuge de Miage (1560) -  Auberge du Truc  (1750) – dolina Contamines-Montjoie  - Gîte le Pontet ( 1170 m)

POT: 25 km, +1700 m, -1600 vm, 11 h

Nočitev: Gîte le Pontet (1170 m)

• DAN 4 (tretji dan hoje): Gîte le Pontet – Des Pres (1940) – Refuge Des Pres (1935) - Carrefour de la Cantine (1910) -Tumulus Plan des Dames (2043)- Col du Bonhomme (2329)  - Col de la Croix du Bonhomme (2479) - Refuge du Bonhomme (2443 m)

POT: 15 km, +1500 m, -250 vm, 6 h 40 min

Nočitev: Refuge de La Croix du Bonhomme(2443 m)

• DAN 5 (četrti dan hoje): Refuge du Bonhomme (2443 m) - Col des Fours (2665) - La Ville des Glaciers (1789) - Refuge des Mottets  (1864) - Col de la Seigne (2516) – ITALIJA -  planota La Lée Blanche - Casermetta  - Rifugio Elsabetta (2195)  - ravnina jezera Combal - Courmayeur

POT: 23 km, +1100 m, -1800 vm, 7 h 10 min

Prevoz: Courmayeur – Ajdovščina