Letošnji izlet v neznano je bil načrtovano izveden šele v decembru, saj nam je pričaral pred praznično decembrsko vzdušje.

Poglejmo v nadaljevanju kaj vse se je znotraj ajdovskega izleta v neznano odkrivalo. Za marsikaterega je bilo to res odkrivanje neznanega.

Že sama ura odhoda, ki je bila seveda za planinca pozna, to je bila ura devet zjutraj, ko smo se zbrali v Ajdovščini, je bila v razmislek, kaj si bomo ogledali. Natovorimo avtobus in se odpeljemo. Na avtobusu so bila številna ugibanja, kam se bomo usmerili na prvem križišču. Tukaj še ni bilo kakšnih idej kam bi lahko šli. Zavijemo na hitro cesto proti Razdrtemu. Hm, kam zdaj, ali proti Ljubljani ali proti Obali?

Razdrto se bliža, kam nekam bomo šli?

Avtobus zavije proti Kopru. A gremo na obalo? Peljemo so v smeri Kopra, a na izvozu Kozina zapustimo avtocesto in se peljemo skozi Kozino in nadaljujemo z vožnjo proti mejnemu prehodu Starod. Nekaj je že znanega, da gremo na Hrvaško.

Peljemo se naprej in se vključimo na hrvaško avtocesto, ki pelje proti Rijeki. Na počivališču naredimo kratek odmor z malo vitamini - mandarinami. Mogoče gremo v Rijeko? Kdo ve še zaenkrat. Avtocesto zapustimo na odcepu Opatija.

Mislili smo, da se bomo ustavili v Opatiji, avtobus pelje kar naprej. Peljemo se skozi Lovran in ni še našega postanka. A glej v naslednjem kraju, ki se imenuje Mošćenička Draga pa le imamo postanek, kjer smo bili deležni prvega obroka – to so krofi. Tukaj se je tudi začel naš peš pohod v neznano. Gremo ob obali navzgor in zagledamo smerno tablo Mošćenice. Informirani smo bili, da bo potrebno premagati preko 700 stopnic. Zasopihamo v klanec. Štetje stopnic med potjo je bilo zanimivo, saj smo jih našteli 753. Prispemo v staro vasico Mošćenice, kjer je ohranjeno tudi staro vaško jedro, ki je poleg naseljenih prebivalcev tudi zanimiv muzej, ki smo si ga ogledali. Najprej nas je pred vhodom v vaško jedro pričakala vodička Vesna, ki nam je razložila nekaj stvari o zgodovini vasi. Nadalje je sledil ogled vaške znamenitosti, to je stare oljarne. Po ogledu oljarne smo si ogledali še muzej, kjer so razstavljeni predmeti tukajšnjega prebivalstva včasih. Po vseh ogledih smo se sprehodili še skozi vaške ulice mimo cerkvice do razgledne točke, ki ponuja razgled na Jadransko morje. Tukaj je tudi sledila gasilska fotografija.

Zapustimo vasico Mošćenice in se podamo prosti avtobusu, ki nas je čakal pod vasjo. Tukaj naredimo pavzo za prigrizek, saj je bila ura že okrog 12.00. Planinska malica je dobro teknila in seveda zraven tudi kapljica rujnega. Med obedom pa je zazvenel tudi glas harmonike, ki je popestril vzdušje.

Po obedu nadaljujemo naše odkrivanje neznanega in se spustimo v dolino do Lovrana, kjer nas čaka še nekaj hoje. Kam pa sedaj? Pred nami je še cca 5km hoje ob obali. Iz Lovrana smo se odpravili proti Opatiji. Hodimo ob obali po urejeni sprehajalni poti, seveda nekaj ovir smo morali premagati. Je bilo bolj zanimivo.

Prispemo v Opatijo, kjer se je že temnilo in sedaj je napočil čas še za zadnji del našega izleta. Sprehodimo se do znamenite deklice z galebom in od tu naprej si ogledamo z lučkami okrašeno mestno in park v Opatiji. Občudovali smo lepo okrašeno mestno jedro Opatije. Znano je tudi, da mesto dobi najboljšo nagrado za najlepšo okrašeno mesto.

Z ogledom lučk v Opatiji smo tudi sklenili naše dogajanje v izletu v neznano. Čudovitega izleta se je udeležilo 35 udeležencev z tremi vodniki Gorazdom, Antonom in Vladom, ter predsednikom PD Ajdovščina Damjanom, ki je vse skupaj organiziral.

V Opatiji smo poiskali še avtobus in se odpeljali nazaj proti Vipavski dolini.

Če še enkrat povzamem, smo spoznali območje Opatije, kjer smo se iz Mošćeničke Drage povzpeli po 753 stopnicah do vasi Mošćenice, kjer smo si ogledali oljarno in staro vaško jedro. Zaključek izleta pa je bil sprehod iz Lovrana do Opatije in ogled okrašenega mesta.

Toliko za letošnji izlet v neznano.

Gorazd Lapanja

Planinsko društvo Ajdovščina