Med 18. in 22. novembrom 2024 v knjižnicah po vsej Sloveniji praznujemo Teden splošnih knjižnic. V teh dneh se bodo zvrstili različni dogodki, s katerimi knjižničarji opozarjamo na pomembno vlogo knjižnic pri razvijanju sposobnosti branja, pismenosti, ustvarjalnosti, uporabi sodobnih tehnologij ter pridobivanju dodatnih znanj o aktualnih temah v družbi.

Ob Dnevu in Tednu splošnih knjižnic bomo v Lavričevi knjižnici Ajdovščina predstavili novo knjižničarsko storitev, ki smo jo poimenovali KNJIGA OPOLNOČI. Poimenovanje poudarja dvoje: da si je mogoče knjigo v Lavričevi knjižnici izposoditi tudi izven rednega delovnega časa, in da gre za korak k v prihodnosti načrtovanemu cilju: odpreti knjižnico tudi takrat, ko v njej ni knjižničarjev. Z novostjo, prvo takšno v Sloveniji, želimo opozoriti na dostop do branja, knjige in knjižnic. Predstavili jo bomo v torek, 19. novembra ob 18. uri. 

V knjižnici v Vipavi pa vabimo mlade od druge triade naprej, da v ponedeljek, 18. novembra postanejo KNJIŽNIČAR ZA EN DAN.

V torek, 19. novembra, v Ajdovščini pripravljamo KLEPETALNICO, pogovor z znano osebnostjo iz  ajdovske in vipavske občine. Letos bo to župan Občine Vipava, mag. ANTON LAVRENČIČ.

Praznovanje tedna splošnih knjižnic zaokrožujemo s povabilom novih članov k brezplačnemu vpisu:  v četrtek, 21.11. v  Ajdovščini, Vipavi, Podnanosu in na Potujoči knjižnici, v Dobravljah pa v soboto, 23. novembra. Otroci in mladina do 18. leta so oproščeni članarine skozi vse leto!  

Letošnje praznovanje Tedna splošnih knjižnic z naslovom Zberimo se v knjižnici! temelji na vrednotah in načelih, ki jih poudarja Ljubljanski manifest, s pozivom k razmisleku o vlogi branja na višji ravni v času digitalne dobe. V sodobnem svetu, polnem informacij in razpršenosti, s sloganom "(Z)BERIMO (SE) V KNJIŽNICI" opozarjamo na pomen poglobljenega branja in zbranosti v knjižnici. Slogan simbolizira večplastno poslanstvo knjižnic – kot prostor za branje, srečevanje (zbiranje) in notranjo zbranost.

Knjižnice niso zgolj dom knjig, temveč tudi družbeno središče, kjer se ljudje povezujejo in krepijo skupnost. V svetu, kjer je dolgotrajna pozornost vse redkejša, knjižnice omogočajo prostor za mirno, osredotočeno branje, ki krepi kritično mišljenje, empatijo in globlje razumevanje sveta.

Ljubljanski bralni manifest poudarja prav to – potrebo po času in zbranosti za kakovostno branje, ki ga v knjižnicah ohranjamo in spodbujamo.

V čedalje zapletenejšem informacijskem okolju morajo biti državljani sposobni razlikovati med verodostojnimi in neverodostojnimi viri ter svoje bralno vedenje prožno prilagajati različnim okoliščinam. Branje na višji ravni je vaja pozornosti in kognitivne potrpežljivosti, ki širi besedni zaklad in pojmovne zmožnosti ter bralce aktivno napeljuje k pretresanju njihovih lastnih predsodkov.

Vloga knjižnic je danes, ko se spoprijemamo s številnimi izzivi, še toliko pomembnejša, knjižnice namreč omogočajo dostop do digitalnih tehnologij in s svojimi za javnost dostopnimi dejavnostmi zmanjšujejo razlike med tistimi, ki imajo dostop do znanja in informacij ter tistimi, ki ga nimajo. Na ta pomemben dan želimo poudariti naslednja načela:

1.      Dostopnost za vse: splošne knjižnice so brezplačne in dostopne vsem, ne glede na starost, spol, ekonomski status, veroizpoved ali druge osebne okoliščine. To jih postavlja v središče prizadevanj za enakopravno družbo.

2.      Podpora vseživljenjskemu učenju: knjižnice s svojo široko ponudbo gradiv, digitalnih virov in dogodkov omogočajo razvoj znanja in spretnosti skozi celotno življenje posameznika. Posebej pomembne so pri opismenjevanju starejših in digitalno manj pismenih skupin.

3.      Krepitev skupnosti in družbene vključenosti: splošne knjižnice so središča skupnosti, v katerih se ljudje lahko srečujejo, izmenjujejo ideje ter sodelujejo pri ustvarjanju bolj povezane in solidarne družbe. Še posebej so pomembne za ranljive skupine, kot so: starejši, mladostniki in osebe s posebnimi potrebami.

4.      Podpora kulturni raznolikosti in dialogu: knjižnice spodbujajo medkulturni dialog in ohranjanje kulturne dediščine ter zagotavljajo dostop do gradiv, ki odražajo različne kulture in jezike.

Predsednik Združenja splošnih knjižnic Matej Strgaršek je ob tem povedal: »Obiščite svoje lokalne knjižnice, v katerih bodo potekali različni dogodki in aktivnosti, namenjeni vsem generacijam – od delavnic za otroke in bralnih klubov do predstavitev knjig. Splošne knjižnice so srce naše skupnosti – pridružite se nam pri praznovanju in skupaj podprite njihovo vlogo v sodobni družbi«.