Na začetku tretjega letnika nam je profesor pri sociologiji predstavil učni načrt, ki naj bi ga realizirali v sledečem šolskem letu. V drugem polletju naj bi vsak dijak k uri pripeljal enega oz. več ljudi, ki naj bi jih intervjuval na katerokoli temo. Sama sem ogromno časa premišljevala, katero tematiko naj si izberem, da bodo moji sošolci z zanimanjem spremljali pogovor. V širšem izboru jih je bilo kar nekaj, na koncu pa sem se odločila za alkoholizem. In moja izbira se je izkazala za več kot odlično.

Stik sem navezala z nekdanjim sosedom SREČKOM URŠIČEM in ga povabila, da bi nam nekaj povedal o osebnih izkušnjah zlorabe alkohola. Ta se je na intervju izvrstno pripravil in s sabo pripeljal še terapevtko ROSANO HARJ, ter mojega nekdanjega učitelja ANDREJA MINKUŽA.
Intervju je potekal več kot odlično. Najprej so nam gostje podali nekaj splošnih besed o alkoholu, nato pa so prešli na bolj osebne in travmatične izkušnje njihovih življenj oz. življenj ljudi, ki jih poznajo in so prav tako podlegli skušnjavi, ki jo prinaša alkohol. Ob koncu pogovora, sem bila presrečna, saj smo intervju odlično izpeljali, pritegnili vse sošolce, pa še odlično oceno sem dobila za povrh.

Šele čez nekaj dni pa sem ugotovila, kakšne razsežnosti je dejansko dosegel moj intervju. Večina sošolcev je namreč prišla do mene, da bi izrazila svoje zadovoljstvo in zanimanje na temo alkoholizma. Ker je bil odziv tako velik, smo se tudi zbrali in med sabo pogovarjali o tem. Kljub temu da smo generacija, ki živi v dobi računalnikov, in smo posledično dnevno bombandirani z nešteto informacijami o nevarnosti alkohola, si razsežnosti katastrofe, ki jo le-ta lahko povzroči premalo predstavljamo. Zavedamo se, da je v prekomernih količinah alkohol škodljiv, ne predstavljamo pa si tudi, kaj to pomeni.
Prav zato menim, da so delavnice, kakršno so omogočili člani društva izjemne. Večina nas je po intervjuju začela drugače gledati na alkoholizem in alkohol nasploh. To ne pomeni, da se prej nismo zavedali nevarnosti alkohola. Razlika je edino v tem, da so se nam pred intervjujem njegove dolgotrajne posledice zdele nekako oddaljene, celo nemogoče. Ko pa smo slišali ljudi, ki so govorili iz lastnih izkušenj in nam prikazali obsežnosti alkoholizma iz prve roke, smo se vsi zamislili.
Mislim, da tak način dela prisili nas mlade k razmišljanju in lahko reši življenja mnogih, ki že v teh letih drvijo proti zasvojenosti z alkoholom.

Kaja Makarovič