Veterani vojne za Slovenijo območnega združenja OZVVS Ajdovščina/Vipava in pridruženi člani za vrednote NOB smo uspešno izvedli pohod z Nanosa na Triglav – od 7. do 13. julija, z zaključkom na osrednji proslavi v spomin pristopa prvih partizanskih patrulj na vrh Triglava leta 1944.

Na pobudo članov pohoda smo na jubilejni, 20. pohod povabili naše dolgoletne prijatelje iz Radovljice in tako smo izpred obeležja osamosvojitvene vojne pred Vojkovo kočo na Nanosu družno štartali na dolgo in naporno pot proti vrhu naše domovine.

Pot nas je kot vsa leta poprej vodila v dolino Vipavsko, vendar tokrat v Kamnje, na grob Stanislava Rovtarja, ki je lani med pohodom v bližini Studorskega prevala umrl. Z veteranskimi častmi in z govorom nekdanjega dolgoletnega predsednika OZVVS Ajdovščina/Vipava Ivana Marca smo zaključili prvi dan pohoda.

Naslednji dan nas je pot vodila pod Čavnom na Predmejo skozi Trnovski gozd in Čepovansko dolino do Taborske hišice. Ob hudi vročini, prehojeni poti večinoma po razbeljenem asfaltu, so noge že pošteno pekle.

Tretjega dne so se nam na Mostu na Soči pridružili veterani društva Sever Nova Gorica, oziroma pohodniki Koper – Cerje – Triglav in skupaj smo nadaljevali pot do Tolminskih korit, kjer smo se razšli. Naša skupina v dolino Polog in mimo izvira Tolminke do lovske koče 'Na vrtičih' na višino 819 m!

Četrti dan se vse začne zares. Noge so utrujene in vse gre samo še navzgor proti 2.864 m, po strmi 'mulatjeri' čez Bogatinsko sedlo do koče pod Bogatinom. Pohodniki iz Radovljice prenočijo ločeno od nas v bližnji koči na Komni.

Peti dan se v zgodnjih jutranjih urah podamo proti Sedmerim Triglavskim jezerom. Pri koči se ponovno snidemo z Radovljico, tokrat z malce grenkobe. Vodji njihovega pohoda je na spolzkem terenu zdrsnilo in posledice so bile kar hude, tako da je bil helikopter poklican v pomoč.

Šesti dan se v rahlo vetrovnem in jasnem jutru preko Triglavskih podov odpravimo na vrh, ki ga dosežemo točno ob 10.00. Bolečina izgine in na trenutke privrejo ven tudi solze sreče. Nadaljevali smo do Kredarice na proslavo in veselo druženje številnih pohodnikov.

Zadnjega dne smo se vsi skupaj odpravili mimo Vodnikovega doma proti Pokljuki. Na mestu lanskega tragičnega dogodka, kjer je zastalo srce Stanislava Rovtarja – Staškota, smo mu že poprej postavili obeležje v spomin. Oba Marjana Vidmarja sta mu položila cvetje, s težkim srcem pa smo mu zapeli dve pesmi, tudi himno pohodnikov Nanos-Triglav 'Domovina Triglava'. Pohod je bil zaključen na Rudnem Polju na osrednji proslavi.

Vsak pohodnik je v povprečju prehodil 229.000 korakov oziroma 135 km. Na pohodu smo sodelovali Borut Fras, Zoja Fras, Matic Slekovec Vidervol, Boštjan Vodopivec, Anton Kreševec (88 let), Silvan Kompara, Dimitrij Marc, Marjan Vidmar - Ustje, Marjan Vidmar - Kovk, Martina Vodopivec, Danijel Vodopivec, Silva Vodopivec, Ivo Saksida, Frenk Bernik, Zmago Stegovec in Valter Likar ter 7 pohodnikov iz OZVVS Zgornja Gorenjska.

Valter Likar, štabni vodnik, vodja pohoda