S pomenljivim sporočilom te otroške pesmi smo zakorakali v novo šolsko leto. Še posebno v trenutnih razmerah, v katerih smo se znašli, je dobro, če poiščemo pozitivne plati vseh dogodkov, ki nam pridejo naproti.

Prvi šolski dan so še posebno težko pričakovali prvošolci.

Skupaj s svojimi starši so se zbrali na dvorišču pred našo šolo. Pevski zbor skupine tretješolcev jih je sprejel s šolsko himno. Po nagovoru ravnateljice so učenci spremljali kratko dramsko igrico, kjer so nastopali žabe in žabci.

S pesmijo se je zaključil program, potem pa so učenci poiskali svoje učiteljice in se odpravili v učilnice.

Spoznali so svoje sošolce in se posladkali s kolačkom. Z rumeno rutico okrog vratu so se vrnili k staršem, ki so jih čakali zunaj. Poslovili smo se in se dogovorili, da se naslednji dan spet vidimo, tokrat s šolskimi torbami na ramenih.

Ko smo že dobro spoznali vse svoje šolske potrebščine in že naredili nekaj nalog v zvezkih, smo se odpravili na prvi športni dan. Imeli smo srečo, da smo izbrali dan, ki je bil sončen, a ne prevroč.

V nahrbtnike smo spravili malico, si nadeli rumene rutice in se odpravili na pohod. Hodili smo po Vilharjevi ulici, mimo Pal do izvira Hublja. Po kratkem postanku smo pot nadaljevali mimo zaselkov Gorenje in Čohi. S poti smo uzrli tudi Otliško okno.

Na igrišču pod bori smo si privoščili malico. Pot nas je naprej peljala po makadamski poti mimo travnikov in jezu na Lokavščku. Že malo utrujeni, pa vendar veseli, da smo prehodili to pot, smo prispeli do šole. 

V sredo, 16. septembra, pa smo se prvošolci podali v mesto Ljubljana. V Festivalni dvorani smo si ogledali lutkovno predstavo Zverjasec. Najprej se nam je predstavila miška, neustrašna in z bujno domišljijo. Pridružili smo se ji, ko je razmišljala …

»Le kdo je zverina s kremplji postrani,

groznimi okli, ušesi, čekani,

le kdo bi imel pomarančne oči, podpluto koleno,

na koncu nosu bradavico strupeno,

le komu bi črnkast jezik iz gobca molel,

le komu na hrbtu kup ostrih bodic bi sršel.«

(Donaldson, J. (2019). Zverjasec, 2019. Ljubljana: Mladinska knjiga)        

Miška je 'premagala' s svojo iznajdljivostjo celo lisico, sovo in kačo.

Skoraj ne bi verjeli – tudi Zverjasca.

Bilo je zanimivo, zabavno … Lutke so bile zelo privlačne, hitro smo se znašli v zgodbi, v čarobnem gozdu, ob pravljični glasbeni spremljavi … in kar naenkrat je celo Zverjasec stopil z odra.

Bilo je lepo doživetje.

Učenci so povedali, da jim je bilo lepo tudi, ko smo se vozili z avtobusom. Po branju pravljice v šoli pa so nastale tudi zanimive risbe.

Učiteljice prvih razredov OŠ Danila Lokarja Ajdovščina