Prejšnji teden, v četrtek, 7. novembra, ob treh, sem po končanem pouku odpeljala vnukinji domov, v zaselek Potok pri Šmarjah. Takoj sta odšli na dvorišče, kjer sta v ograjenem prostoru imeli tri mlade mačje mladičke. Zaslišala sem strašne krike in jok. Njune mucke sta mrcvarila dva psa srednje velikosti, eden rjav, drugi črn in bel. Ob njunih krikih sta zbežala proti gozdu. Prizor, ki sta ga pustila, je bil strašen. Mali mucek je mrtev obležal, od prizorišča pokola pa so vodile sledi krvi mimo sosednje hiše na travnik. Druge mucke nismo našle, ampak glede na izgubljeno kri ni mogla več biti živa, tretja pa se je skrila med drvmi in je preživela. 

Ne morem opisati žalosti in bolečine, ki sta ju ob tem dogodku doživeli dekleti in vsa družina. Na mucke smo bili vsi zelo navezani, radi smo jih opazovali, kako so se igrale in prekopicevale po dvorišču.

Morda bo kdo rekel, da mačja življenja niso dosti vredna, a če bi videl solze in neizmerno žalost otrok, ki sta izgubila svoja ljubljenčka, bi, upam, spremenil svoje mnenje. 

Alenka Sorč