Malo čudno se sliši, da imajo abstinenti martinovanje, vendar je v našem društvu ta tradicija stara krepko čez trideset let, saj je sveti Martin tudi zavetnik abstinentov, november pa mesec boja proti zasvojenostim.

Tako smo 4. novembra srečanje začeli s sveto mašo v kriški cerkvi. V uvodu nas je Romana spomnila, da je za lastno spremembo potrebno najprej sebe pogledati v ogledalu in se sam pri sebi lotiti sprememb. Pomembno pa je tudi spoštovanje do drugih, pomoči potrebnim in odgovornost za svoja dejanja. S tem lahko v sožitju živimo z drugimi. Pri maši smo poslušali odlomek iz evangelija po Luku, v katerem Jezus uči, naj ne vabimo na gostije prijateljev, ki nam to lahko vrnejo, ampak naj pogostimo tiste, ki nam vrniti ne morejo. Mašnik se je v nagovoru navezal na ta odlomek in dejal, da verjetno ne bomo vabili v goste kar nekih tujcev na ulici, lahko pa z malimi dobrimi deli in gestami vsak dan nekomu pomagamo ali vsaj polepšamo dan. Pomoči potrebne, take, ki nam usluge ne morejo vrniti, namreč srečujemo vsak dan, samo pogledati je treba okrog sebe.

Ob koncu maše nas je pohvalil in povedal še, da človek potrebuje tri vrste hrane: duhovno, duševno in telesno. Duhovno smo dobili pri maši, za duševno pa je poskrbel tamburaški orkester Danica iz Dobravelj s krajšim koncertom takoj po maši. Hrano za telo pa smo si kot ponavadi privoščili na kmetiji Kovač, kjer je za uvod predsednik Ivan povedal nekaj o trenutnih aktivnostih društva in kratkoročnih planih. Največja novica je, da nas je za tri skupine postalo preveč in s prvim februarjem 2025 ustanavljamo še četrto skupino, ker ne želimo nikogar „pustiti pred vrati“. To je velik korak za društvo in veliko dela za začetek. Ker je na tem največ delal naš predsednik, in ker se tudi sicer polno angažira za delovanje društva, smo mu podelili posebno priznanje članov.

Sledila je večerja po domače, kot smo že navajeni in seveda druženje ob ‚rujni‘ radenski in soku.

Damjan T.