Leta 1892 je industrialec evropskega formata Wenzel (Venceslav) Jochmann ‒ ki se je lahko z izdelki svojega podjetja Walzmühle Wenzel Jochmann Haidenschaft  (Valjčni mlin Wenzel Jochmann Ajdovščina; predhodnik današnjega Mlinotesta) pohvalil tudi z nagradami s svetovnih razstav na Dunaju 1873 in v Parizu 1889 ‒ na prodnatem območju Šturij začel graditi vilo. Rodil se je leta 1834 v kraju Javorník (nem. Mohren) na severnem Češkem. V Slovenijo je prišel po sredini stoletja in se leta 1863 poročil z Marijo Terpin iz Ajdovščine ter imel z njo deset otrok. Od leta 1867 je bil lastnik bližnjega mlina na Hublju, ki je bil eden najnaprednejših v tedanji avstro-ogrski monarhiji (1997 pogorel). Umrl je decembra 1915. Vilo je 1929. kupil industrialec Antonio Rizzatto, zato je imenovana tudi Rizzattova.

Stavba se lahko pohvali z izredno lepimi litoželeznimi elementi, ki so bili do zdaj prezrti.

Balkon v prvem nadstropju zahodnega pročelja ima kamnito balustrado, na kateri stojijo trije litoželezni stebri, ki nosijo kovan nadstrešek, v notranjščini pa je kamnito stopnišče z litoželezno ograjo, ki ji je posvečen ta prispevek (po zapisu v knjigi Upravna enota Ajdovščina iz zbirke Umetnostna topografija Slovenije naj bi bila ograja kovana, »stebrič, iz katerega raste dopasna ženska figura z baklo v dvignjeni desnici« pa lesen).

Stopnice zavijejo trikrat po 180°. Ob vznožju stoji visok stopničast podstavek kvadratastega tlorisa z razpotegnjeno voluto, iz katere izrašča neoklasicistična dopasna ženska mitološka figura z oljenko v dvignjeni desnici, torchère. Celota je litoželezna, pri mladenki gre za kakovosten izdelek umetniškega liva. Zgornji del telesa je razgaljen, okoli pasu jo obdaja stilizirano perje; lasje so speti v figo in okrašeni z biseri, levo roko krasi obroček z motivom kače. Ograjo sestavljajo elegantni vitki stebriči višine enega metra, ki so med seboj povezani s tankimi litoželeznimi palicami v dveh linijah in vrhnjo, na katero je pritrjena še lesena deščica, polja med stebriči pa krasijo enake vegetabilne aplikacije.

Stebriči izraščajo iz različnih cvetov, kar je značilno za Salmovo livarno v Blanskem na Moravskem (Fürst Salm’sches Eisenwerk Blansko). Šlo je za eno najpomembnejših livarn umetniškega liva na področju habsburške monarhije v 19. stoletju. V svojem repertoarju so imeli tudi utilitarne izdelke, a vedno z velikim posluhom za dizajn. V katalogu iz 2. polovice 19. stoletja najdemo pod številko 246 risbo ograje, ki je po obliki identična tu obravnavani. In tudi zraven navedene mere se ujemajo z našimi izmerami na terenu, kar dodatno govori v korist trditvi, da gre za njihov produkt.

Ograja s torchère danes ni v dobrem stanju. Manka nekaj stebričev, ki so nadomeščeni s preprostimi cevastimi in (vsaj) eno vmesno okrasno polje, na manjkajoč del kažejo tudi luknjice v sprednjem spodnjem delu figure, oljenka je poškodovana. Palec na desni mladenkini roki je odlomljen, vandali pa so se z barvami znesli zlasti nad njenim obrazom in oprsjem, zelo motijo tudi večkratni grobi premazi (nazadnje rjavkast), ki so zabrisali finost izdelave in detajle.

Simona Kermavnar

Literatura

-Pavel Plesničar, Ajdovščina. Pogled v njeno preteklost. Komentirana objava zgodovine Ajdovščine in Šturij, Nova Gorica 1998, str. 91.

-Helena Seražin, Goriška cesta, št. 17, v: Upravna enota Ajdovščina. Občini Ajdovščina in Vipava, 1 (Zbirka Umetnostna topografija Slovenije, 3), ur. Helena Seražin, Ljubljana 2012, str. 48‒49.

-Igor Sapač, Katalog: Ajdovščina, Vila Goriška cesta 17, Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 2015, str. 362.

-Jožef Krečič (idr.), Mlinotest. 150 let tradicije 1867‒2017 (Brez moke ne bo kruha), ur. Vera Kozmik Vodušek, Ajdovščina 2017, str. 129, 137, 144‒145 passim.

Slikovno gradivo

-Ajdovščina, Goriška c. 17 (Jochmannova vila), pogled na stopnišče z litoželezno ograjo

-Ajdovščina, Jochmannova vila, ograja (izrez)

-Blansko, Muzeum Blanenska, katalog Salmove livarne, 2. polovica 19. stoletja, stopniščna ograja št. 246