Pisati o Simoni Semenič ni enostavno, ker je njeno delo izjemno raznovrstno, ker ukinja tabuje slovenske in evropske patriarhalne družbe, ker govori o zgodbah, rečeh in mislih, o katerih se ne govori, se jih ne uprizarja, ker si to privošči s stališča ženske, ne da bi poudarjala feministično ali kakršnokoli drugo teorijo osvoboditve. Svet, v katerem živimo, katerega del smo in ga vsak dan znova ustvarjamo, je svet vzporednih svetov in ponovljivosti človeških dejanj in ravnanj. Če naj se, svet, zaradi umetnosti spreminja, potem mora ta upodobiti in upodabljati vse njegove razpoke, vse odmike od etičnega in vzbuditi ne željo, nujno potrebo po drugačnosti.

Izhodišče pogovora je bila drama tisočdevetstoenainosemdeset, v kateri so, tako piše Dino Pešut " tri besedila, trije začetki, trije glavni liki, tri Jugoslavije in tri možne prihodnosti. Edino, kar jih povezuje, je prostor, primorsko mesto v Sloveniji, Ajdovščina. Predvsem je Ajdovščina simbolno mesto v času, vse od avstro-ogrske monarhije preko Jugoslavije do tranzicije. Ajdovščina je uporniška priča različnih politik in ekonomij v nekem časovnem obdobju, sentiment življenja v prerezu." Posebnost ustvarjanja Simone Semenič je prikazovanje tega sentimenta v prerezu, ustvarjanje atmosfere, kar doseže tudi z didaskalijami, ki jih beremo kot prozo, in spoznanje o ponovljivosti, skoraj krožni, zgodovine in človekovih ravnanj v njej. Tu se, kako nenavadno njeno delo prekrije z idejo romana Kronosova žetev Mojce Kumerdej, ki je, ko so mnogi poslušalci še bili s Simono v Lavričevi knjižnici, v Cankarjevem domu v Ljubljani prejemala nagrado Prešernovega sklada za svoje delo.

Spregovorila je tudi o svojem novem delu To jabolko, zlato, ki bo, tako si mislim, zaradi problema, ki ga obravnava, to je spolna osvoboditev ženske, omogočalo mnoge interpretacije, različne sprejeme in odzive.

V uro in pol trajajočem pogovoru smo spoznali optimistično, vedro, tudi samoironično ustvarjalko, ki s posebno prizadetostjo govori in piše o našem svetu, bodisi v delu 5fantkov.si, v katerem se nasilje iz družine prenese v otroško igro, ali v Mi, evropski mrliči, drami, ki jo je posvetila svoji noni Milici, v sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije, v delu prilika o vladarju in modrosti, za katero je Branko Soban dejal, da je predstavitev postorvelovskega sveta, v katerem vladar vlada z lažmi, prevarami, manipulacijami, med njimi se spopadajo dvojice laž - resnica, vojna - mir, suženjstvo - svoboda, v katerem se dogaja pogospodinjenje ženske (Korsika), v katerem je patriarhat prostor vojne (Slapšak).

Večer sta s svojo pripovedjo o Simoni obogatili igralka Arna Hadžialjević in slovenistka Laura Brataševec. Obe sta z gostjo večera ustvarjali predstavo Hura, Nosferatu.

ISL