V Žapužah in Kožmanih je bilo spet veselo, ko so sosedje in prijatelji stopali v lepo urejene hrame. Začelo se je z vzpodbudnimi besedami župnika Zorana Zornika pri svetem Martinu v prvem hramu. Pozdravil nas je in nam podelil blagoslov, ki smo ga ponesli še do enajstih sosedov po vsej vasi.

Strupenemu mrazu smo kljubovali z ubranim igranjem harmonike ter petjem zadovoljnih prijateljev. Letos smo opazili mnogo svežih izdelkov, ki so nastali ob kolinah in še niso bili za preizkus, ampak samo za ogled. Na mizah je bilo pri vsaki gospodinji zopet nekaj izvirnega in okusnega. Ker ni bil glavni cilj pitje alkohola, ampak obisk sosedov, je bilo lepo, da so se nam pridružili tudi otroci, za katere so bile pripravljene sladkarije in sokovi, a so se preizkusili tudi s harmoniko.

Vsako leto je navada, da se na kozarce napiše leto obhoda in kako dobro misel. Lani je bilo napisano ''s kozarci po klanci'' letos pa ''dobrodošli v hramih 2025 ''pod oboki.

Pravih vinskih velikih hramov je v Žapužah in Kožmanih bolj malo in še tisti najstarejši niso vsi namenjeni obiskom. V tistih manjših – butičnih je pa prostor zelo dobro izkoriščen za vse potrebne pripomočke in tudi starinske elemente za spomin in delujejo kot muzeji v malem. Letos je bilo večkrat slišati med tistimi, ki so odprli vrata svojih shramb, da je ta obred dober za to, da se vsaj enkrat letno generalno vse dobro očisti in odvečno navlako odstrani. Protokol, ki se je uvedel na tej obhodni poti, veleva vpis ''hrama'' v evidenčno knjigo na začetku. Vsak gospodar dobi napisno listino s pečatom v okvirju, kjer so osnovni podatki. Ob vsakem naslednjem se ponovno vpiše v knjigo čas ogleda ter podpis gospodarja in ob tem prejme aktualno letno nalepko na vrata v spomin na obisk. Zaključek je po navadi s plesom pri konjarju Stibilju in tako je bilo tudi letos. 

Aleš Brecelj