Drugo soboto v juniju smo se člani DI Ajdovščina-Vipava podali na etnografsko ekskurzijo na Koroško. Zanimamje članov za prijavo je bilo zelo veliko, zato smo najeli največji možen avtobu in ob zaključku vpisa našteli kar 54 članov. 

Po prijetni vožnji mimo Ljubljane, Velenja in drugih slovenskih krajev smo prispeli na kmetijo Klančnik v Dravogradu. Gospodinja in mladi gospodar sta nas toplo sprejela in postregla z domačimi dobrotami. Tako podkrepljeni z odlično domačo hrano in pijačo smo odšli na ogled domačega etnografskega muzeja. Ta je razdeljen na sobo v kateri smo si lahko ogledli staro kmečko orodje in kmečke običaje in na lovsko sobo, kjer je razstavljeno vse, kar potrebuje lovec za dober ulov divjadi. Da smo vse videno tudi razumeli in si lažje predstavljali kmečko ženo in moža iz tistih časov, je poskrbel z razlago gospodar kmetije. Ta nas je nato z domačim vlakcem odpeljal v oboro z mufloni in gamsi, ki so se poskrili v prijetno senco podrasti in nas mirno opazovali.
V veliki lovski brunarici je sledilo predavanje o lovu in divjadi v gozdu. Starejši gospodar kmetije, ki nam je predaval o divjadi, nam je predstavil veliko zbirko nagačenih divjih živali iz cele Slovenije.

V začetku popoldanskih ur smo prispeli v Gortino, kjer so nas pričakali flosarji. Po skupinski fotografiji smo se vkrcali na flosarski splav. Za krmilo splava je takoj poprijel tudi naš član in tako dokazal svoj naravni talent flosarskega kormana. Po predstavitvi flosarskih običajev in trdega flosarskega dela, so nas postregli s flosarsko krepko malico, ki je bila pogoj, da so v preteklosti možje zdržali napor trdega in odgovornega dela. Zaigrala je harmonika in vsi smo zapeli lepe slovenske narodne pesmi. Najpogumnejša člana sta se zavrtela v ritmu melodije in dala zgled dobre volje in ljubeče zakonske zveze tudi nam mlajšim. Bravo, korajža velja! Ker se na naših izletih dogaja vedno kaj nepredvidenega, so za to tokrat poskrbeli labodi. Spremljali so nas na flosarski vožnji in se nam razkazovali v vsej svoji lepoti. 

Sledila je vožnja do Mute, kjer smo si ogledali romansko Rotundo sv. Janeza Krstnika, pokrito z lesenimi deščicami in geografsko mejo med Štajersko in Koroško.

Po skupni večerji smo se v večerni urah prijetno utrujeni vrnili domov.

Zahvala vsem članom društva, ki nas pokličete po končanih društvenih dogodkih, nas pohvalite za organizacijo in izvedbo in nam tako ulivate voljo do nadaljnega dela v dobrobit društva. Hvala vam!