Na dan četrtkovih pohodov za dušo in srce že tradicionalno slabo vreme. Tako kot deževni četrtki vztrajamo tudi  četrtkovi pohodniki. Malo je deževalo, pa smo šli na kavo. Nakazovala se je zjasnitev … pa nič … a tudi deževalo ni več. Za gradom smo si ogledali panoje slik z alpinističnimi motivi. Ob Hublju smo šli mimo grajskega obzidja in bazena na sprehajalno pot ob potoku Lokavšček, po kateri pelje tudi Lokarjeva pot. Ustavili smo se pred tablama na tej poti, ki opisujeta, kam  so se včasih v vročih dneh hodili hladit domačini in tudi  Danilo Lokar. Opisujeta tudi pot.  Nekaj časa smo hodili po pohodni poti Po zaselkih Lokavca. Pri bajerju smo zavili na stezo, ki desno pelje proti Gradišču, mi pa smo nadaljevali po eni od mnogih stez, ki vodijo na Škol nad Ajdovščino. Po ozki stezi, med jesensko barvajočim se rujem, smo prišli na Učno pot na Škol, na 274 metrov visok skalnat kraški plato, na katerem se je včasih pasla živina, sedaj pa se zarašča. Premetavala nas je močna ajdovska burja, tako da smo komaj uspeli narediti skupno fotografijo. S Škola se je lepo videla Ajdovščina z okolico, obrisi Nanosa, v megli vasi južno od Ajdovščine, severno pa vrhovi Gore. Pot smo nadaljevali po kraškem travniku po delu učne poti do južnega roba, kjer je na novo postavljen okvir za fotografiranje z ozadjem Ajdovščine. In  niti burja nam ni mogla odpihniti še ene skupinske. Spet je začelo rositi. Po požarni poti smo se spustili mimo vodnega zajetja in ribogojnice  na izhodišče naše krožne poti. Lepo smo se imeli, saj za nas ni slabega vremena, in upamo, da imenu naših pohodov ne bo potrebno dodati 'deževni' četrtkovi pohodi za dušo in srce.

ms, Društvo upokojencev Ajdovščina