Direktiva o odpadkih določa 5-stopenjsko hierarhijo ravnanja z odpadki, ki se upošteva kot prednostni  vrstni red pri načrtovanju politike in pripravi zakonodaje na področju odpadkov.

Raziskava je pokazala, da vsak posameznik razpolaga z vsaj 5 kg še uporabnih izdelkov na leto, ki so doslej končali med odvrženimi odpadki na prepolnih odlagališčih  ali v zbirnih centrih.

V centru ponovne uporabe take izdelke prenovijo, obnovijo, demontirajo in pripravijo za vnovično uporabo. Center je namenjen tako tistim, ki želijo prinesti še uporabne izdelke, kot tistim, ki želijo prenovljene izdelke po simbolični ceni kupiti. Zelena cena prikazuje dejanske prihranke na račun okolja in ima okoljsko-ozaveščevalni pomen, saj se danes nihče ne vpraša, koliko surovin, vode, energije in emisij je potrebnih za nov izdelek. Z odmetavanjem še uporabnih izdelkov odmetavamo surovine, trošimo energijo, vodo in onesnažujemo. Center ima tako pomemben učinek na širšo javnost v okoljskem osveščanju in širjenju zavedanja, da je planet omejen z viri.

Prvi center ponovne uporabe oz. kreiranja novih delovnih mest na področju zavržene umetnosti obratuje tretje leto v Rogaški Slatini v Tuncovcu v sklopu zbirnega centra. Center ponovne uporabe brezplačno prevzame opremo od fizičnih in pravnih oseb, kot je računalniška oprema, pohištvo, neuporabne zaloge, razno blago z napako, gospodinjski aparati, igrače, športna in otroška oprema, razna oprema za dom, knjige itd.. Prevzame torej opremo in izdelke, ki jih je mogoče s procesom diagnostike in obdelave vključiti v vnovično uporabo. Center ponovne uporabe usposablja in zaposluje brezposelne osebe iz ranljivih ciljnih skupin, kar prispeva k razvoju socialnega podjetništva v praksi.

Razvoj človeške družbe mora upoštevati nosilno zmogljivost okolja, kjer je poleg ekonomskih ciljev potrebno uresničevati okoljske in socialne vrednote. V Centru ponovne uporabe v Vojniku, ki bi imel tudi funkcijo popravljalnice, bi popravljali in obdelovali izdelke, ki bi sicer prehitro končali med odpadki. Če kdaj, potem sedaj v času gospodarske krize potrebujemo ustvarjalen odnos do preteklosti, družbe in narave. Nove možnosti uporabe odpadkov kot virov in novih delovnih mest bodo tudi v Velenju, Miklavžu na Dravskem polju, Ljubljani, Trebnjem, Kranju, v Dolu pri Hrastniku oz. Trbovlju. Drugi center ponovne uporabe obratuje v Boštanju pri Sevnici. Vsi nastajajoči centri so že vključeni v Evropsko mrežo. Člani mednarodne mreže RREUSE si delijo skupne vrednote, kot so varovanje okolja, boj proti revščini in socialna integracija težje zaposljivih oseb na trg dela. Če vemo, koliko energije, surovin, plemenith dragih kovin in tisoče kilometrov prevoza je skritih v izdelku, ki ga kupimo in uporabljamo le kratek čas, potem se zamislimo, kakšna bo prihodnost brez upoštevanja nosilne zmogljivosti okolja.

UČINKI CENTROV PONOVNE UPORABE

Centri ponovne uporabe imajo tri med seboj povezane učinke:

Na področju okolja:
-    preprečimo, da se še uporabni izdelki odložijo na odlagališče oz. podaljšamo čas, ko posamezen izdelek postane odpadek,
-    zmanjšamo negativen vpliv posameznega izdelka na okolje in ohranjamo dragocene naravne vire,
-    zmanjšamo potrebo po novih proizvodih in s tem potrošnjo novih naravnih virov,
-    popravilo izdelka in njegova ponovna uporaba porabita manj energije in naravnih virov v primerjavi z reciklažo,
-    udejanjamo trajnostno rabo naravnih virov ter zmanjšujemo onesnaževanje vode in zraka (vključno s toplogrednimi plini).

Na socialnem področju:
-    z zaposlovanjem marginalnih skupin delavcev pomagamo pri njihovem ponovnem vključevanju v družbo in omogočimo inovatorjem ter raziskovalcem, da udejanjijo svoje ekološke inovacije v praksi;
-    proizvodi centra ponovne uporabe so cenovno dostopni vsakomur in omogočajo, da si osnovne gospodinjske potrebščine kupijo tudi ljudje z najnižjim osebnim dohodkom.

Na ekonomskem področju:
-    zmanjšujemo (strukturno) brezposelnost,
-    iz odpadkov ustvarimo uporabne dobrine in nova delovna mesta,
-    povečujemo ekonomski in socialni razvoj regije,
-    promoviramo ponovno uporabo,
-    varčujemo odlagališčni prostor, ki postaja vse dražji,
-    udejanjamo evropsko in nacionalno zakonodajo na področju odpadkov,
-    z razvojem novih okoljskih storitev in zelenih tehnologij prispevamo k evropski dodani vrednosti in večanju konkurenčnosti.

V mreži REUSE centrov s sedežem v Belgiji je približno 42.000 zaposlenih s polnim delovnim časom in več kot 120.000 prostovoljcev, ki delajo v 19 državah in v 10 državah članicah.

Glavne dejavnosti članov mreže RREUSE so:

• zbiranje rabljene opreme, popravila in ponovna uporaba električnih in elektronskih izdelkov, malih gospodinjskih aparatov (OEEO),  pohištva in kosovnih materialov, športne in otroške opreme, knjig, igrač in druge opreme;
• inovativna obnova, redesign, delo po naročilu za znane naročnike;
• zbiranje, razvrščanje, diagnostika in prerazdelitev tekstilnih izdelkov;
• kampanije ozaveščanja, sodelovanje v mednarodnih projektih, izmenjave najboljših praks ter podpora podjetjem za uresničevanje prednostnega reda ravnanja z odpadki.

Ker ponovna uporaba zmanjšuje stroške ravnanja z odpadki, zlasti stroške obdelave, postaja vse pomembnejša v uresničevanju prednostnega reda ravnanja z odpadki. Ustanovitev centrov ponovne uporabe, v katerih lahko potrošnik pridobi okolju prijazne proizvode za vsakodnevno življenje po dostopnih cenah, krepi regionalno gospodarstvo in prispeva k razvoju socialne komponente.

Dr. Marinka Vovk