18. oktobra 2011 se nam je Raglam izpolnila dolgoletna želja, obisk Argentine. Z veliko lastnega truda in pomoči bližnjih, prijateljev dobrotnikov, donatorjev, Občine Trebnje in Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu nam je uspelo uresničiti sanje. Projekt smo poimenovale Razgled po Sloveniji.
Naš glavni namen gostovanja je bil ponesti ljudsko glasbeno dediščino, za katero menimo, da je ena temeljnih podlag narodne, jezikovne in kulturne identitete, med Slovence, ki živijo v Argentini ter jih na ta način spomniti, da se v njihovih spominih skrivajo dragoceni zakladi. Njihovo veselje ob poslušanju slovenske besede, glasbe ali samo ob pogovoru, je težko opisati. Vsaka slovenska beseda zanje pomeni stik s slovenskim, slovenstvom. Ponosno povedo, da so Slovenci. Prav neverjetno pa je, kako so tudi vse naslednje generacije, ki so se rodile v Argentini, prav tako zavedne. Med njimi je več takih, ki se vračajo v Slovenijo. Veliko je mešanih zakonov, ki svoje otroke ob sobotah redno pošiljajo v slovenske šole, njihovi neslovenski starši pa se tudi želijo učiti slovenskega jezika. V slovenskih domovih prirejajo tudi športne, literarne in zabavne večere. Slovenske skupnosti so zelo žive, utečene in povezane. Nas niso sprejeli samo kot Ragle, ampak kot Slovenke, Slovence.
V Mendozi je slovenska skupnost zaradi manjšega števila še bolj povezana kot v Buenos Airesu. Vodstvo Društva Slovencev v Mendozi si je za nas vzelo ogromno časa. Tudi člani mendoške mladine so nas prijazno sprejeli. Z njimi smo preživeli prijetne večere ob pogovoru in odličnem mendoškem vinu. Pripravili smo delavnice za otroke, mladino in odrasle, večerni koncert in sodelovali pri slovenski sveti maši.
Delavnici za otroke smo v sodelovanju s tamkajšnjimi učiteljicami izvedli v slovenskih šolah. Otroci so bili veseli, ker se je pouk odvijal malo drugače kot ponavadi in ker smo se večino časa igrali ali učili preproste ljudske pesmice in preizkušali preprosta ljudska glasbila, ki jih bodo lahko tudi sami izdelali.
Delavnica z mladino je bila prijeten zaključek trodnevnega druženja v Mendozi. Večina se ne ukvarja z ljudskim izročilom, po njihovih besedah tudi ne s folkloro, zato smo jim s pomočjo zvočnih primerov poskušale razložiti značilnosti ljudske glasbe in pokazati razlike z narodnozabavno ter drugimi načini priredb ljudske glasbe.
Starejše smo povprašali o pesmih, ki jih še pojejo, in o tistih, ki so jih peli doma. Naše terensko snemanje je starejše in vodstvo skupnosti navdušilo za projekt zbiranja gradiva v naslednjih mesecih, ki ga želijo zbrati v pesmarici. Bolj aktivnega odziva si ne bi mogli želeti.
Naslednji postanek je bil v pokrajini Entre Rios v mestu Parana, kjer živi razpršena skupnost potomcev Slovencev, ki sicer ne poznajo več jezika, se pa zavedajo svojih korenin in so veseli vsake pozornosti matične domovine. Zbrani so v Slovenskem društvu Triglav Parana, kjer so nam tudi priredili veličasten sprejem. V Parani smo koncert imele na Katoliški univerzi.
S programom smo nadaljevali in zaključili v Buenos Airesu. Priredili smo dva koncerta v domu Svetega Vincencija za starejše v Slovenski vasi ter v Rožmanovem domu za starejše v San Justu, ki ju vodi slovenska skupnost in kjer zadnja leta preživlja lepo število Slovencev. Obiskali smo še radijsko oddajo 'Okence v Slovenijo' na radiu Splendid z Mirkom Vasletom. V Slovenski vasi smo s sodelovanjem Društva Slovenska vas priredili tudi delavnico za otroke, koncert in potovanje zaokrožile s sodelovanjem pri slovenski sveti maši.
S koncertom Čarobna Slovenija smo skušali predstaviti staro ljudsko glasbo v vsej raznolikosti in čim več oblikah. Pele in igrale (s starimi inštrumenti) smo pesmi in viže iz vseh slovenskih pokrajin. Slovenci so bili povsod zelo zadovoljni, ker jim vsaka kapljica slovenstva veliko pomeni. Presenečeni smo bili nad številnim obiskom in nad nepričakovano pozitivnim odzivom občinstva.
Na splošno so bili vsi Slovenci v Argentini, ki smo jih obiskali, zadovoljni in veseli našega obiska. Predvsem starejšim smo zbudile nekaj spominov, ki so jih delili z nami. Za to in za vse lepo smo jim neizmerno hvaležni.
Ragle