Splošne knjižnice večina ljudi pozna predvsem zaradi knjig, branja in kulturnih prireditev. Pa vendar se v knjižnicah, še posebej zadnja leta, dogaja tudi toliko drugega: učenje v vseh življenjskih obdobjih, zabava, spodbujanje ustvarjalnosti, druženje, medsebojna pomoč. Marsikdo pride v knjižnico samo zato, da se pogovori s knjižničarjem, sreča prijatelje, še posebej v manjših okoljih je knjižnica edini prostor srečevanja in druženja.

Da bi pokazali kako pomembno vlogo imajo splošne knjižnice na področju socialnega vključevanja je Združenje splošnih knjižnic na razpis mednarodne organizacije Public Libraries 2020[1] prijavilo projekt »Vloga knjižnic na področju socialnega vključevanja«, ki smo ga kasneje preimenovali v »Knjižnice povezujejo«. Projekt ima še en cilj: razviti model zagovorništva za splošne knjižnice in pokazati, kako pomembni za uspešno zagovorništvo so podatki o vplivih in učinkih storitev splošnih knjižnic.

Zagovorniško kampanjo pa je mogoče izvesti le, če so na voljo verodostojni primeri in dokazani vplivi storitev knjižnic na izbrane ciljne skupine. Zato je Združenje v prvi polovici leta povabilo 6 knjižnic, ki že izvajajo storitve za podporo socialni vključenosti, da sistematično izmerijo vplive teh storitev na uporabnike in uporabijo te podatke za zagovorniško kampanjo v lokalnem okolju. Združenje je rezultate povezalo in vodi kampanjo na nacionalnem nivoju.

V projektu so sodelovale naslednje knjižnice, o vsaki smo posneli kratek video, ki prikaže njihovo storitev[2]:

Knjižnica Brežice že od leta 2009 redno izvaja brezplačne računalniške tečaje za starejše in iskalce zaposlitve. Namen tečajev je usposabljanje udeležencev za samostojno uporabo računalnikov, pa tudi povezovanje in druženje ljudi in s tem izboljšanje kvalitete življenja.

Borza dela v Mestni knjižnici Ljubljana  je informacijski servis s sedemnajstletno tradicijo, namenjen vsem iskalcem zaposlitve ali dela, tako brezposelnim kot zaposlenim, študentom, dijakom in upokojencem. Kot dodatno podporo iskalcem zaposlitve izvaja individualni karierni coaching.

V projektu Učenje slovenskega jezika za tujce v Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik poučujejo tuje priseljence pogovorno slovenščino, kar jim omogoča, da laže komunicirajo tudi zunaj svoje skupnosti,  s čemer so vzpostavljeni osnovni pogoji za vključevanje v lokalno okolje in družbo.

Medgeneracijsko branje je skupni projekt Splošne knjižnice, Gimnazije Frana Miklošiča in Doma starejših občanov v Ljutomeru. Dijaki kot prostovoljci glasno berejo stanovalcem doma starejših, ki zaradi bolezni ali starostnih težav ne morejo brati sami.

Knjižnica Mirana Jarca v Osnovni šoli Bršljin izvaja program dodatne pomoči pri branju in razumevanju slovenskih besedil za romske otroke. Namen programa je  doseči samostojnost pri branju in razumevanju prebranega slovenskega besedila, da bi tako lahko romski učenci  laže sledili učnemu procesu in se  bolje vključili v šolsko in širše družbeno okolje.

Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica s projektom Zmoremo – čez ovire do oviranih poučuje in ozavešča polnočutne otroke in učitelje o slepih in slabovidnih, da jih bodo bolj kompetentno sprejemali  kot enakovreden del družbe. Namen izkustvenih delavnic je, da bi otroci že v zgodnjih letih razumeli, kaj pomeni zelo slabo ali pa sploh ne videti in spremenili odnos do slepih in slabovidnih ljudi.

Istočasno želi Združenje s projektom preseči splošno razširjeno razumevanje knjižnic kot izključno kulturnih institucij. Raziskava javnega mnenja med uporabniki in neuporabniki  leta 2011 je pokazala, da 97% anketiranih podpira splošne knjižnice, res pa je tudi, da večina povezuje knjižnice z izposojo knjig, ne pa tudi z vrsto drugih storitev, ki jih knjižnice izvajajo. Zaradi vedno večje socialne neenakosti tako slovenski kot evropski strateški dokumenti za prihodnje obdobje izpostavljajo socialno izključenost kot enega večjih problemov sodobne družbe. S projektom želimo dokazati, da so splošne knjižnice pomemben akter, ki lahko blaži velike družbene neenakosti.

Ob valu beguncev, ki prihaja v Evropo, čaka evropske države poleg sprejemanja in nameščanja ljudi naslednji, morda še pomembnejši korak, to je njihova integracija. Prav v tej fazi so lahko knjižnice, skupaj z vladnimi in nevladnimi organizacijami, pomemben prostor, ki bo imigrantom pomagal pri vključevanju v družbo. Nekatere knjižnice že izvajajo tovrstne programe, kar dokazujeta primera Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik[3] in Knjižnice Grosuplje[4].

Enoletni projekt, ki traja od januarja do decembra 2015,  financirata Public Libraries 2020 in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Zapisala: Breda Karun

Za več informacij kontaktirajte

Vesno Horžen, predsednico Združenja splošnih knjižnic

Tel. 041 577 273

e-mail: vesna.horzen@zdruzenje-knjiznic.si

ali

Bredo Karun, vodjo projekta

tel. 031 235 470

e-mail: breda.karun@jara.si

[1] Public Libraries 2020, http://www.publiclibraries2020.eu/

[2] Filmi o storitvah za ranljive skupine uporabnikov, https://www.youtube.com/channel/UChyCMK-Lg0bULO6Y6KHSL5w

[3] Učenje slovenskega jezika za tujce,  https://www.youtube.com/watch?v=gnUP1mpwzCY

[4] Zgodba Aleksandre Javor, https://www.youtube.com/watch?v=htP5331KxSY