Kljub na videz dobro ohranjeni naravi kočevskih gozdov nekaterim vrstam ptic slabo kaže. V prejšnji številki Vrelca smo izpostavili belohrbtega in triprstega detla, ki izginjata zaradi vse manjšega deleža mrtvega lesa, še slabše pa je stanje gozdnih kur: divjega petelina in gozdnega jereba.

Divji petelin je bil še pred nekaj desetletji stalnica zrelih in presvetljenih gozdov na grebenih Stojne, Velike in Goteniške gore ter celo Kočevskega roga. Leta 1980, ko je bil lov nanj ukinjen, je bilo znanih še okoli 40 rastišč, kjer pojejo petelini, že leta 2000 pa samo še 20. Ob spomladanskem preverjanju stanja v okviru projekta LIFE Kočevsko smo našli le sledi njihove prisotnosti na dveh rastiščih na Goteniški gori. Na Kočevskem rogu smo zadnjega petelina opazovali na Mirni gori konec prejšnjega stoletja! Gozdni jereb je bil kljub prikritemu načinu življenja v kočevskih gozdovih in tudi na Kočevskem rogu še v prejšnjem stoletju dokaj razširjena vrsta. Pogosta opažanja so bila zabeležena v okolici zaraščajočih kočevarskih vasi, kjer je več grmovne podrasti in zeliščnih vrst. Ob letošnjem popisu smo našli le še nekaj parov. Ugotavljamo, da vrsti izginjata predvsem zaradi spremembe v gospodarjenju z gozdovi, kritično primanjkuje manjših gozdnih jas s plodonosnimi zelmi in jagodičjem za prehrano ter ustrezne sestojne zgradbe. Lokalno je moteče tudi krmljenje divjadi na rastiščih in staniščih ter povečevanje števila plenilcev gnezd. Problematične razmere bomo skušali izboljšati z ukrepi potekajočega projekta LIFE Kočevsko v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije in Občino Kočevje.

Besedilo in foto: ANDREJ HUDOKLIN, Zavod RS za varstvo narave