Tošč je zato postal najvišji vrh Polhograjskih dolomitov (1.021 m), a tako ne bo več dolgo, saj na planoti že stoji mogočen srebrn steber bodočega vremenskega radarja.

Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso) s pomočjo sredstev iz Kohezijskega sklada Evropske unije izvaja projekt "Nadgradnja sistema za spremljanje in analiziranje stanja vodnega okolja v Sloveniji", imenovan s kratico BOBER (Boljše Opazovanje za Boljše Ekološke Rešitve). Temeljni cilj projekta je zagotoviti zanesljive, kakovostne in prostorsko reprezentativne meteorološke in hidrološke meritve, ki bodo omogočile celovito spremljanje in analiziranje stanja vodnega okolja v Sloveniji ter natančnejše napovedovanje meteoroloških in hidroloških izrednih pojavov. Celoten projekt je naravnan k zmanjšanju škodljivega delovanja voda ter vzpostavljanju trajnostnega razvoja vodnega okolja na ravni celotne države.

Trenutno je v Sloveniji samo en vremenski radar, na Lisci pri Sevnici. Zaradi omejenega dosega in ovir, kot so predvsem hriboviti predeli severozahodne Slovenije, radar na Lisci, ki deluje že 30 let, ne omogoča zanesljivega spremljanja intenzitete in premikanja padavinskih pojavov na območju celotne Slovenije. Drugi vremenski radar nad Črnim Vrhom bo tako dopolnil radarsko sliko padavin radarja na Lisci ter omogočil sprotno in celostno spremljanje padavinskega dogajanja nad Slovenijo. Tako pridobljeni podatki so ključnega pomena pri zelo kratkoročnem napovedovanju izjemnih vremenskih dogodkov, ki jih spremlja velika količina padavin, kar običajno privede do poplav.

Radarski center Pasja ravan

Vremenski radar Pasja ravan je od Lisce oddaljen okrog 80 km, kar je idealna razdalja; z lokacije je mogoče na 80 % ozemlja Slovenije meriti na višinah 0–1 km nad reliefom, na 10 % ozemlja na višinah 1–2 km ter na preostanku ozemlja na višinah 2–3 km. Radarski sistem bo postavljen na kovinski stolp, visok 20 metrov, in bo deloval pri valovni dolžini 5 cm ter s povprečno močjo 300 W. Seval bo v snop širine 1 stopinje. Meritve bodo potekale vsakih 10 minut, z vrtečo se anteno med elevacijami 0,5–30 stopinj. Sistem bo po sevalnih karakteristikah identičen z RC Lisca. Radarski izmerki se bodo po optični povezavi (optični kabel in električno napeljavo ravno sredi oktobra napeljujejo delavci gradbenega podjetja Filipčič, po bližnjici prek gozda) pretakali do procesnega centra na Arsu v Ljubljani, kjer se bodo vključili v dosedanjo verigo obdelav, objavljanja in arhiviranja. Hkrati se bodo primerno nadgradile in posodobile še nekatere druge komponente omrežja. Predvidoma naj bi se posodobitev celotnega radarskega omrežja končala do konca leta 2014, skupni stroški pa so ocenjeni na 2,5 milijona EUR, od česar levji delež krije evropski kohezijski sklad.

Radar je sestavljen iz oddajnika, antene in sprejemnika. Oddajnik tvori zaporedne pakete elektromagnetnih mikrovalov – radarske impulze, vrteča se antena pa jih usmerja v vse smeri. Impulzi potujejo skozi atmosfero, in če na svoji poti naletijo na padavinske delce (dež, sneg, točo), se na njih sipajo. Del elektromagnetnih valov se sipa nazaj, kjer jih z isto anteno zazna sprejemnik. Iz smeri, zakasnitve in jakosti odmevov izračuna računalnik tridimenzionalno polje padavin in iz njega izdela dvodimenzionalne talne projekcije, primerne za prikaz na zaslonih.

Sebastjan Vehar