V svojem bogatem življenju je napisala več kot sto člankov, monografijo o Antonu Aškercu (1939, 1981), Franu Celestini (1951), Ivanu Tavčarju (1973), knjigo Pogovori s pesnikom Gradnikom (1954), Prežihov zbornik (1957) ter Študije in fragmente (1962). Poleg znanstvenega dela je bila strokovno ter javno angažirana, sodelovala je pri povojni organizaciji pouka literarne zgodovine (Klasje), urejala in sourejala zbornike, slavistične časopise (Slavistična revija, Jezik in slovstvo) ter vrsto (i)zbranih del slovenskih pisateljic in pisateljev. Bila je predsednica Slavističnega društva Slovenije, predstojnica Katedre za slovenski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, dopisna članica SAZU in zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani. Za svoje delo je prejela nagrado Svetega Save, red dela z rdečo zastavo, orden zasluge za narod III. reda, red republike s srebrnim vencem, odlikovanje Združenja borcev NOV in Kidričevo nagrado za življenjsko delo.
Letos spomladi je izšla monografija o njenem življenju in delu. Avtorici sta njena hči Dr. Francka Premk, dvojna doktorica na področju humanistike, slavistka, filologinja, historična in primerjalna jezikoslovka, ter vnukinja dr. Eva Premk Bogataj, doktorica literarnih ved, znanstvenica, literarna kritičarka, projektna menedžerka, ukvarja pa se tudi z odnosi z javnostmi. V knjigi so prvič objavljena leposlovna dela, radiodrame, odlomki iz dnevnikov in korespondence, številne fotografije in izpopolnjena bibliografija, ki jo je uredila in dopolnila Borovničanka Anka Sollner Perdih.

Vedoč, kakšno posebno mesto ima Borovnica v življenju dr. Marje Boršnik (in seveda tudi obratno), sta avtorici predstavili monografijo borovniški javnosti 10. novembra 2015 v večnamenskem prostoru osnovne šole. Na predstavitvi sta se potomki osredotočili predvsem na predstavitev dr. Marje Boršnik kot osebe, predstavili sta njen intimni svet, odnos do sveta in burnih dogodkov 20. stoletja, ki so usodno zaznamovali tudi življenje in delo ugledne znanstvenice. Predstavili sta tudi nastajanje knjige, njeno zasnovo ter probleme in rešitve, ki so se porajali med urejanjem tako popolnega dela o osebi, ki je zapustila mnogo neobjavljenih zapisov – dnevnikov, literarnih poskusov in člankov, ki po mnenju avtorice »niso bili dovolj dobri za objavo«.

Predstavitev je po uvodnem nagovoru bibliotekarke Simone Stražišar popestrilo branje zapisov dr. Marje Boršnik, kar so pripravili učenci OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica z mentorico Metko Pristavec Repar, ter mlada harmonikarica Tinkara Zupan (profesor Dejan Mesec) iz Glasbene šole Vrhnika. Ob zaključku je borovniški župan Bojan Čebela nagovoril avtorice in publiko. Na kratko je opisal, kako duh dr. Marje Boršnik vpliva na Borovnico in kakšne napore občina vlaga v ohranitev njene dediščine terv spomina nanjo – ne samo v imenu ohranjanja zgodovine, temveč tudi v imenu zagotavljanja prihodnosti Borovnice. Po predstavitvi je sledilo še neformalno druženje z avtoricami knjige, ki se je kar malo zavleklo. Med obiskovalci je bilo namreč kar nekaj takih, ki so osebno poznali dr. Marjo Boršnik in obujanje ter izmenjava spominov nanjo so bila rdeča nit tega druženja.

Ciril Hrovatin 

Ljubljana in Borovnica – pekel in nebesa. Anči in mama sta Borovnico mrzili, midva z očetom pa nisva mogla živeti brez nje. Ljubljana – izkrivljajoč mehanizem na tračnicah, Borovnica – svoboda sama. Tu je sonce, tu so rože, drevesa, živali.

(Dr. Marja Boršnik, 1942)